Videti je, da se je vsa slovenska turnosmučarska srenja ta konec tedna zbrala ob Kölnbreinskem jezeru. Čeprav že diši po poletju, je tu okoli še kar nekaj snega. In tako se je zgodilo, da smo v petek zvečer v Kölnbreinski koči praznovali rojstni dan (mojega, seveda). Ko se nam je pridružil še kuhar, ki je na hitro improviziral torto, je stvar postala še bolj naporna. Naslednje jutro sem ugotovil, da postaranje za eno leto res vpliva na kondicijo in da se to pozna že takoj prvi dan po rojstnem dnevu.
Ne prav zgodaj sva se z Darjo odpravila proti Kölnbreinskemu sedlu. Sneg v žlebu je bil po deseti uri že ravno prav zmehčan, tako da je bilo enostavno hoditi na smučeh. Razgled od križa na sedlu je bil vseobsegajoč, čeprav so se že pričeli zgrinjati oblaki. Tudi smučanje je bilo eno samo veselje. Pripeljala sva se tik do parkirišča in za to enkrat snela smuči ter naredila par obvozov navzgor okoli skal.