Razmere v gorah

RSS podatki

Prispevki zadnjega meseca: (37)

• Jugova grapa (Vital, 16.06.2019)
• Kölnbreinspitze, sedlo (France, 16.06.2019)
• Ankogel in Schwarzhorn (Damjan_S, 16.06.2019)
• Untere Pfandscharte pod Spilmannom (Aleš_S, 16.06.2019)
• Kloben (Aleš_S, 15.06.2019)
• Gesaeuse NP (Status_connected, 13.06.2019)
• Koelnbreinspitze (Brescak_M.., 12.06.2019)
• Kölnbreinspitze (Aleš_S, 12.06.2019)
• Weinschnabel (Damjan_S., 07.06.2019)
• Johannisberg (Štehi, 09.06.2019)
• Koroška Rinka (ŠpehM, 08.06.2019)
• Jugova grapa (Aleš_S, 08.06.2019)
• Koelnbrein sedlo (Janez, 04.06.2019)
• Petereck (Aleš_S, 04.06.2019)
• Češka koča - Zgornje ravni (Tomaž_Zupan, 04.06.2019)
• Sella Nevea - Kanin (Johnny.S, 02.06.2019)
• Brennkogel (Damjan_S., 03.06.2019)
• Hafner (Štehi, 02.06.2019)
• Kredarica (Samo, 31.05.2019)
• Marmolada (Mirov, 02.06.2019)
• Oberlercher Spitze (Aleš_S, 01.06.2019)
• Nad Češko kočo (Samo, 25.05.2019)
• PIKNIK 2019 (IGOR, 29.05.2019)
• Col de Montgenèvre (France, 27.05.2019)
• Kolnbreispitz (Vanja_Starčević, 25.05.2019)
• Kot (Dali, 26.05.2019)
• Kotovo sedlo (Tomaž_škoberne, 26.05.2019)
• Kolnbreinspitze (Vital, 26.05.2019)
• Oberlerchnerspitz (Damjan_S, 26.05.2019)
• Alpe d’Huez (France, 26.05.2019)
• Hochalmspitze in Oberlercherspitze (Štehi, 25.05.2019)
• Kölnbreinspitze(2.) (Damjan_S., 23.05.2019)
• Kredarica iz Kota (Franci, 24.05.2019)
• Turnosmučarski piknik (Aleš_S, 23.05.2019)
• Wallis (Status_connected, 13.05.2019)
• Kölnbreinspitze (Damjan_S, 19.05.2019)
• Peñalara, Sierra de Guadarrama (France, 19.05.2019)

Zadnjih 20 prispevkov

Od celotne grupe TSKO-jevcev smo za zadnjo turo ostali samo trije. Odločili smo se ,da gremo pogledat za Akom. Začeli smo poletno po slapovi, prvi jezik snega pa je speljan skoraj do krnice,pod tremi macesni. Pri treh macesnih je pobočje že kopno, novo snežišče se pa začne malo desno , nekoliko višje. Tudi desni prehod nad skokom je nekaj metov kopen, sama grapa pa je še zvezano zalita.Ob 13 uri so bile snežne ponvice prijetno razmehčane in smuka je bila presentljivo dobra , dokler pač ni zmanjkalo bele opojnosti. Sledi siten sestop pod tremi macesni, nato še spust po snežnem s kamni obloženem jeziku, skoraj do zatrepa krnice.
Seveda smo hidracijo opravili tako pri Ingotu,kot pri Aljažku.

Morala sva iti pogledat, ali so razmere okoli Kölnbreinskega jezera res tako dobre, kot to pišejo poročevalci in ni nama bilo žal. Tokrat sva bila tako zgodnja, da še cestnine nisva mogla plačati - videti je, da se blagajna odpre okoli sedmih. Na koncu ceste sva parkirala brez težav, saj je bilo parkirišče pretežno kopno in precej prazno. Kljub temu sva srečala kar nekaj znancev, ki še niso pospravili smuči. Snega je tu še dovolj. Pri avtu sva stopila na smuči in po že predelanem snegu odšla do sedla desno od Kölnbreinspitze. Smučanje je bilo nato eno samo veselje. Sem se bo nedvomno splačalo priti še kar nekaj časa.

Že (ali pa šele?) v mraku smo na parkirišču nalepili kože na smuči, žal so pa te morale romati na hrbet! Na poti proti koči Osnabrücker je Luka glasno razmišljal, da bi bil raje nekje na morju, pa smo ga prepričali, da je tudi tu vse kot na morju: bilo je prijetno toplo, luči hotela Malta so mežikale v akumulacijskem jezeru Kölnbrein in luna je skupaj z nami plavala med oblaki (njen odsev pa na gladini) proti zahodu. Dostop do koče nam je vzel več časa, kot običajno, saj je na cesti, vse od potoka Kleinelendbach, še precej snežišč. Za tri ure smo zaspali v zimski sobi, nato pa nas je predramila neusmiljena Alenova ura, nad katero se je še zlasti pritožila najmlajša v moštvu. Smuči smo morali nesti še nad slap potoka Fallbach, naprej pa je šlo s pomočjo kož, pa tudi srenačev po dokaj trdnem snegu vse do ledenika. Kratek prestop čez greben je bil pričakovano kopen, na prestopu pa se mi je vdrlo ravno toliko, da se je eden od srenačev snel in oddrsel nekaj deset metrov nižje. Hitro je bil spet v moji lasti. Na ledeniku nas je pričakal lepo uležan sneg. Polovica moštva se je povzpela povsem na vrh Ankogla, Eva in Elen sta z njega celo smučala. Ledenik je bil povsem deviški, razmere za smuko pa odlične: pomladansko, ravno prav zoren puter, ki smo si ga privoščili v izobilju. Veselja nad razmerami ni mogel skaziti niti pas megle, v katerega smo pridrveli. Pri jezeru, ki počasi zopet dobiva svojo barvo in obliko, se je naše moštvo razdelilo: del ekipe (Jana, Breda in Dušan) je šel preverit smučarske razmere na severno stran, v smeri doline potoka Kleinelendbach (Breda je kasneje poročala, da je dolina še lepo smučljiva), drugi del ekipe (Vida, Eva, Luka, Alen in avtor zapisa), pa smo si ponovno nadeli kože in se vzpeli še na Južni vrh Schwarzhorna (Alen in Eva pričakovano povsem na vrh!), vmes pa zlezli raztežaj neugondega drobirja. Tudi na Schwarzhornu smo ujeli odlične razmere za smučanje, z izjemo položnejšega dela v prvi tretjini spusta, kjer je sneg zaviral. Po desni strani potoka Kleinelendbach se je dalo prismučati še vse do ceste za kočo Osnabrücker. Na evalvaciji smo ugotovili, da je bila to kar velikopotezna poznopomladanska tura.

Že v soboto smo si ogledali razmere za vzpon na Spilmann. Varianta ob jezeru in ob potoku ni bila vabljiva, je pa kazalo, da so zvezni snežni jeziki v smeri letne poti od Glocknerhaus. Prespali smo v Glocknerhaus. Zjutraj smo se zbudili v jutro brez oblačka. Ko smo štartali pa je bil Kapuziner že ovit z meglo. Naša domneva o izboru variante po letni poti se je izkazal za pravilno. Lepo smo vijugali po dolinicah navzgor. Po travi smo naredili le 3 metre. Pred spustom proti jezeru nas je zavila megla in smo sedlo Untere Pfandscharte našli s pomočjo GPS. Gosta megla in nič vidljivosti nas nista navdušila za nadaljevanje vzpona. Smo raje odsmučali proti jezeru. Sneg je bil fantastičen. Od jezera smo bili hitro nazaj na grebenu na drugi strani in se rešili tudi megle. Za kakšen trenutek se nam je celo pokazal Spilmann. Po smeri vzpona smo odvriskali v super razmerah do avta. No ja, vmes smo na koncu, pred zadnjim snegom nad cesto, presmučali tudi nekaj metrov trave in potoka. Juhuhu! Marjana, Ažmi in Aleš

Oberwalderska koča je bila čez vikend zasedena in smo zamenjali cilje. Najprej smo šli gledat izhodišče za Brennkogel iz juga, pa je bilo bolj zeleno kot belo. Zato smo se odpeljali na severno stran do Fuscher Törla. Brennkogel je tudi s severne strani precej kopen in splazen. Pobočje Klobna je bilo pa prav vabljivo. Malo je bilo treba peš sestopiti do snega potem pa je šlo na smučeh do vrha. Na začetku nas je poškropilo nekaj kapljic, potem pa so se nas oblaki in dež izogibali. Sneg je že predelan in je bilo smučanje odlično. Odsmučali smo malo nižje kot smo začeli vzpon in se peš povzpeli nazaj do poti. Juhuhu! Marjana, Ažmi in Aleš

Nizke Ture: Gesaeuse NP:
Vrhovi samevajo, koce so odprte in prazne. Nevarna izpostavljena snezisca bodo preprecevala vzpone vsaj se do julija, kakor pravijo domacini. Mozno je bilo priti:
Sreda: Planspitze 2117 cez Peternsharte ( snezisce v grapi) ,stena kopna, dol po Wasserfalweg (bp)
Cetrtek: Gr. Buchstein 2224, po zracni ferati cez juzno steno (normalka zaprta)
Petek: Kalbling 2198, Sparafeld 2247 ( snezisce)

Aleš je že vse podrobno opisal . Razmere so res za pravo spomladansko smuko. Seveda se je pa vreme iz minute v minuto spreminjalo. Veter je bil na trenutke moteč. Sneg pa drži, kljub temu, da smo bili razmeroma pozni. Nekateri so že smučali, ko smo mi šele vstopili v grapo. Zaradi poškodbe sem vendar doživel prvo in lepo smuko v prijetni družbi Mareta in Aleša.

Marijan si je zaželel vsaj en turni smuk v letošnji sezoni in z Maretom sva bila seveda takoj za. V torek smo se med nevihtami odpeljali v Malto. Prespali smo v "taokroglem" hotelu. Celo noč je močno pihalo, zjutraj smo se zbudili v oblačno jutro. Po dobrem zajtrku smo se pogumno odpravil v nič kaj perspektivno turo. Pa je bilo vedno boljše in na koncu prav super. Snega je še vedno veliko. Je popolnoma predelan. Za vzpon in tudi smučanje ravno prav zmehčan kakšen cm. Marijan je seveda pri svojih 82 letih pameten mož - skupaj smo šli do vrha žleba, potem pa nama je pustil nekaj prednosti in veselo odsmučal po še kakšnih 200 metrih vzpona nad žlebom. Z Maretom sva se pod sedlom ločila, on na sedlo do križa, jaz pa na vrh. Žleb na vršno pobočje ja gladko zalit, gor je šlo brez derez. Le proti vrhu je bilo treba malo popaziti, da me niso podrli sunki vetra. Potem pa juhuhu! Ker je pobočje tako lepo zalito gre kar naravnost in ni treba posebej iskati prehodov - le žleb je treba zadeti - pobočja zahodno od žleba niso več smučljiva. Juhuhu! Marijan, Mare in Aleš

Turo smo s Hanko in Petrom naredili že v petek, a preprosto nisem našel časa, da napišem kratko poročilo. O razmerah okrog Kölnbreinspitze tudi ni kaj dodati, saj je bilo v zadnjih dneh precej napisanega. Že dalj časa me je mikala tura, ki se kaže kot nižja in precej manj obljudena varianta turnega smuka s Kölnbreinspitze. Takoj nad žlebom smo zavili levo v dolgo a udobno prečko do sedla na vzhodni strani Weinschnabla. Petr je še pred naskokom na vrh odsmučal strm žleb po trdem snegu s SZ grebena Kaltwandspitze. S sedla deluje vrh Weinschnabla težko pristopen, a ko se vzpneš okrog rebra na njegovo severno stran, pokaže povsem drugo podobo. Brez težav se s smučmi vzpneš povsem na njegov vrh. Na severno stran se ti v smeri jezer Schwarzsee odprejo tereni, ki jih bo treba čim prej presmučat (Alen je zamisel preveril že v nedeljo in bil navdušen!). Sledil je spust »kot po maslu« v smeri pristopa. Analizo smo zaključili s sklepom, da je sprememba dobrodošla.

Včeraj smo smučali z Johannisberga.
Snega je tudi tu precej. Imeli smo super razmere za smuko – z vrha smo se pognali ob 9:30.
S parimi prekinitvami smo se pridričali do tunelov na Gamswegu – zadnji 3 tuneli so še zaprti.
Več fotk na TurnaRit.si

Po dveh mesecih smučarskega pavziranja, sem zopet stopil na sneg, do katerega je bilo potrebno nositi "krošnjo" vse do vstopa v Turski žleb. Tam sem zamenjal športne copate za šprinterce in se povzpel skozi precej trd žleb na Koroško Rinko, katere vrh je tudi že kopen. Snežna odeja že dolgo ni več zvezna, zato je pri smučarskem spustu potrebno vmesno sezuvanje in obuvanje. S to tehniko se z lahkoto pripelješ do avtomobila - le zadnji "sezuti" del je malce daljši. ;)

Brez Jugove sezona ne bi bila popolna. Vzpon Za Ak je bil milo rečeno prava savna. Za Akom je bilo malo bolje, pod Tremi macesni sem se pa moral že obleči. Sneg se začne na 1400 m. Turn pod Tremi macesni je nemarno razrušen in sem raje sledil predhodniku po levi grapi, potem pa zavil na Tri macesne. Nad Tremi macesni je hrbet kopen, ni pa ravno fajn hoditi po drobnem pesku. Ker sem imel narejene štapne sem pustil smuči kar na hrbtu. Prehod nad skokom je še možen po snegu. Nad skokom sem palce zamenjal s cepini in si obul dereze. Kakšnih 20 cm, verjetno zadnje zapadlega snega je čisto odjuženih. No pa je šlo čisto lepo, ker mi je Janez, s katerim sva se srečala na vrhu grape, naredil štapne. Jaz sem se zadovoljil z vrhom Jugove, Janez je pa že prismučal in prihodil iz Dovškega križa. Odsmučala sva skupaj. Po Jugovi se ja malo plazilo, pa ni bilo hudega. Pod skokom sva zavila levo, na lovsko varianto. Na smučeh je šlo do 1560 m. Potem pa peš prečka po lovski poti do snežišča pod Tremi macesni, ki ga dosežeš na isti višini, kot sva nehala smučat na lovski. Za uspešen konec pa še nekaj zavojev do konca snega. Kamna ni veliko - nekaj na koncu lovske in na koncu zadnjega spusta. Potem pa še mukotrpni spust do avta, sicer v supergah a z vso kramo na hrbtu. Ampak kot vedno se je splačalo in je bilo lepo. Juhuhu! Janez in Aleš

Prvo poletno smuko sva si privoščila nad jezerom visoko v Avstriji. Odhod iz SLO ob 4,30, s hojo na smučeh od avta začneva okrog pol 7. Do sedla trdo, pomrznjeno, na sedlu počakava v družbi treh turašev iz Pliberka, malo poklepetamo da se sneg ravno prav omehča. S smučanjem začnemo malo pred 10 uro. In s sedla par zavojev še lepo grifig, nato pa do vstopa v žleb - za prste polizat, kot po maslu. Nikoli ne zavijem v žleb, zato sva tudi letos nad žlebom prečila in zavila v strmino ki pade proti žlebu z desne ko gremo navzgor. Tu pa že razmočen sneg a še zelo lepo smučljiv. Na smučeh pa prav do mosta ob koči. Še analiza ob peni na zlati tekočini in hop domov kjer sva bila ob 13ih. pa nama je ostalo še lepo popoldne. Če misli še kdo gor, naj bo ob 6 na smučeh, ne bo mu žal, kasneje prehitro prime sonce. Mete se.

Najprej sem hotel na Kölenbreinspitze, pa so me sledovi Štehi zapeljali proti Hafnerju. Že pod Petereckom je bilo fajn mehko in sem Hafnerju samo pomahal in zlezel raje na Petereck. Smučanje po vršnem pobočju je bilo bolj oranje gnilega snega. Na srečo se ni odločil, da bi šel z mano dol. Na zahodni strani greben je pa bilo še trdo. Skorje sem imel le dva zavoja pred vstopom v žleb. Po žlebu je pa šlo po Kamčatsko, skupaj s plazovi in po plazovih. No ja, dalo bi se tudi po "smučišču", pa so bile nezvožene flanke ob strani preveč vabljive. Je pa bilo lepo. Juhuhu! Aleš

Sneg se začne malo naprej od pristajališča za helikopter. Smučal sem iz zatrepa pod Kočno. Zgoraj pod steno, kjer je plaz počistil zadnji je sneg smučarija odlična, nižje ob plazu pa se je že toliko predelal, da tudi ni slabo, je pa pač počasnejši. Na strmini nad kočo je predelan star sneg, zgornjih nekaj centimetrov ojuženih - prva liga. Snežni jezik je že kar ozek, v primerjavi z nedeljo je snega očitno manj. V nedeljo se je še dalo z nekaj motoviljenja po desni strani (gledano dol) do izravnave za kočo, danes pa ne več. Smučariji nad Češko kočo so šteti dnevi...

Summertime Skiing :) Še zadnjič v letošnji sezoni iz Selle Nevee na našo stran Kanina. V dolini toplo, prvi snežni jeziki na ca 1650 mnv. Od tam pa na smučeh, sneg še kar kompakten in solidno smučljiv, višje kar nekaj novega snega :) Užival, nepozabno - v Bovcu pa 28 C.

Po Großglockner Hochalpenstraße smo se za 36 € (cestnino zdaj pobirajo od 5.00 ure dalje) zapeljali skozi predor Hochor in parkirali takoj za njim. V zgodnjem sončnem jutru smo se povzpeli diagonalno na najnižjo točko severnega grebena Großer Margrötzenkogla, ter namesto zajtrka, po trdem (pa ne pretrdem) snegu odsmučali do zasneženega jezera Brttersee. Ponovno smo nadeli kože in se povzpeli na sedlo pod vrhom. Zadnjo strmino smo zmogli na smučeh, brez srenačev (nekateri drugi smučarji so ta del raje odpešačili). Vida in Petr sta nesla smuči povsem na vrh. Vršni del, ki je obrnjen na sever, je bil precej trd a lepo smučljiv. Prvi strmejši del spusta, je bil pravi užitek,je pa v najbolj strmih linijah plazilo. Predel nad krog jezerom je bil na žalost precej južen, nov sneg pa je mestoma tudi neugodno cukal. Petr je bil tisti prostovoljec, ki je poskrbel, da smo ostali lahko odsmučali po uležanem snegu povsem do običajnega izhodišča za turo na cca 2000 metrov višine, sam pa se je od jezera vrnil na Brennkogelscharte, odsmučal na severovzhodno stran do ceste in se od tudi povzpel nazaj do avtomobila. Še pred analizo v Heiligenblutu smo si bili enotni, da je bila super tura – z bistveno večjim izkupičkom, kot je bil vložek. Uživali Vida, Petr, po daljšem premoru Gregor in Tasko ter avtor zapisa.

Greben Hafnerja je fajn zasnežen in zvezna smuka je bila možna z vrha.
Nazaj grede proti Kolnbrein jezu sva zlezla še na Petereck. Tudi tu je šlo s smučkami z vrha.
Smuka nazaj proti jezu pa je bila bolj slaba – zgoraj malo škorje, spodaj pa južen sneg.
Več fotk na TurnaRit.si

Pravzaprav si nisem nikoli mislil, da bom en dan po tem, ko bo zapadlo na Kredarici več kot 1 m novega snega, šel prav tja. Zgodilo pa se je prav to. V planu sem sicer imel le preživeti noč pri Vodnikovem domu in morda drugi dan smučati pod Bohinjskimi vratci. Kasnej pa se morda še povzpeti skozi Kurico do Konjskega sedla.
V četrtek zvečer sem štartal iz Krme in preko Bohinjskih vratc prišel do Vodnikovega doma. Na smuči sem stopil na Malem polju. Novi sneg se je začel približno na 1700 m, bolj konkretna nova snežna odeja pa kakšnih 150 višinskih metrov višje. Brez smuči se je ugrezalo že na starem snegu, tako da bi brez bolj težko prišel do vratc. Iz vratc sem odsmučal do doma. Tu so me prijazno sprejeli, malo smo pokremljali in ura je bila hitro 2h. No po kratkem spanju sem se s smučmi na ramenih podal proti Konskemu sedlu. Tu je bilo kar nekaj kopnin, tako da je bilo, kljub ugrezanju, peš še najlažje. Že pred sedlom se je začela nova snežan odeja, ki jo je bilo zmeraj več. V konti pod sedlom sem stopil na smuči in skozi Kalvarijo nadeljevela vse do Kredarice. Imel sem srečo, saj je bil sneg zbit pršič, ki je zares dobro držal. Poleg tega je bil večji oblak na nebu, ki je pripomogel, da je taka sneg ostal vse do mojega spust. Smuka je tako bila do 2000 odlična. Nad Kurici sem še enkart nataknil smuči in šel nekoliko višje, v sosednji grapi. Odsmučal sem do Prgarce. Malo pod njo, sem moral smuči sneti, saj je bilo kupno. Tu je bila smuka že nakoliko slabša. Sonce je že opravljalo svoje delo in zgoraj, kjer je bil novi sneg, je že nekoliko bremzalo. Prečil sem proti Bohinjskim vratcam, tako sem bil v parih minutah spet na snegu. Preko polja sem odsmučal in se preko ruševja spravil pod Veliki Draški vrh. Nad Vrtačo je bilo ob ruševju še nakaj solidne smučarije. Sestopil sem v dolino in razmišljal, da je bil tura res lepa, sploh za ta datum.
PS: Ko sem nad Kurico natikal kože, sem opazil še ene sledi, nato pa videl nekoga, ki je hodil s smučmi, levo od Kalavrije.

MARMOLADA – Punta Rocca 3309m, 2.junij 2019
Tokrat samo v štirih. Iz Šempetra štartamo ob 2h zjutraj,na prelazu Fedaia– tokrat na V strani jezera pri koči PassoFedaia(nv2057m) smo kmalu po 5h. Smučke damo že takoj na noge in se v lepem, jasnem vremenu začnemo vzpenjati po smučišču do zgornje postaje sedežnice. Tu smučarska proga zavije proti desni in nato nazaj na levo, mi pa nadaljujemo naravnost navzgor. Nekje na nv~2800m se zopet priključimo na progo, ki nas v dolgem,strmem delu pripelje do zgornje postaje gondole. Od tu se povzpnemo še na vrh Punta Rocca.
Spust opravimo večinoma po smučarski progi, vendar se na vrhu zadržimo malo preveč čas, tako da sneg ponekod že malo preveč popusti. S smučanjem poskušamo malo po progi, malo ob progi, kjer se pokaže da so razmere boljše.
Na vrhu smo bili med prvimi, ko pa se vračamo, se proti vrhu vali že kar velika množica smučarjev.
Za nami je še en lep dan, lepa tura, upam da ne zadnja v tej sezoni.

Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS