Razmere v gorah

RSS podatki

Novejši prispevki: (30)

• Gaisspitze 2779 / Verwall (Status_connected, 07.09.2023)
• Silvrettahorn 3244 (Status_connected, 05.09.2023)
• Rätikon (Status_connected, 02.09.2023)
• Wetterhorn 3692 (Status_connected, 17.07.2023)
• Gspaltenhorn 3436 (Status_connected, 15.07.2023)
• Ledenik pod Skuto (Matjaž, 08.07.2023)
• Blüemlisalp traverse (Status_connected, 26.06.2023)
• Mont Pourri (Status_connected, 24.06.2023)
• Sudliche Pfandlscharte (Aleš_S, 13.06.2023)
• Kloben (Aleš_S, 12.06.2023)
• Ledine (Matjaž_blejc, 07.06.2023)
• Kolenbreinspitze (Aleš_S, 29.05.2023)
• Kanjavec (Damjan_S., 28.05.2023)
• savinjsko sedlo (Matjaž_blejc, 29.05.2023)
• Kolnbreinspitze (Vital, 28.05.2023)
• Sedlo Petereck (Matjaž, 22.05.2023)
• Kanin-okno-k.Gilbertti-Kanin (Jure_Munda, 21.05.2023)
• Kölnbreinspitze (Damjan_S., 21.05.2023)
• Turnosmučarski piknik (Aleš_S, 20.05.2023)
• maltatal (Matjaž, 18.05.2023)
• Zvoh (Matjaž, 15.05.2023)
• krvavec (Matjaž, 10.05.2023)
• Resnica nove ere (Status_connected, 03.05.2023)
• Dolgi hrbet - Zajčja grapa (Vital, 05.05.2023)
• Pod Kriško steno (Eva_Blejc, 06.05.2023)
• Gartnerkofel (2195m) (Mirov, 04.05.2023)
• 51. VALENTIN -GLETSCHERLAUF (Vital, 29.04.2023)
• Begunjščica (Vanja_Starčević, 30.04.2023)
• krvavec (Matjaž, 29.04.2023)
• Zadnji Vogel (najden srenač) (Damjan_S., 23.04.2023)

Zadnjih 20 prispevkov

Grupa Verwall je fantastičen poligon gorskega kolesarjenja in ena meni najljubših. Slike so iz MTB ture s startom iz Galtür do Neue Heilbroner Hütte 2308, ter po "singlci" 02A (Friedrichhafener weg) in peš na Geisspitze 2779.
Zadnja slika je iz vrha Hochmaderer 2822, MTB ture iz vasi Gaschurn 979, po dolini Garnera in Tübinger Hütte.

Obiska skorajda ni. Vršni "plezalni" del je neproblematičen. Vzpon na usihajoči Ochsentaler Gletscher, ki je brez poti in ni označen, je milo rečeno nelagoden. Uporabnih informacij o prehodu ni moč dobiti. Oskrbnik Wiesbadener hütte je bil redkobeseden kot mokra riba. Jasno, tura je vodniška.
Silvretta je lepša pozimi.

Bike & Hike je vse bolj v modi. V povprečju od desetih koles samo eno ni električno.
Slike so iz: Sulzfluh 2818 in Drusenfluh 2827, dostopna iz doline Montafon, z vasi Schruns-Tschagguns, ter najvišjega vrha Rätikona z blagodejno donečim imenom Schesaplana 2965, dostopnega čez Lunersee.
Najnovejše je, da je vpisni "kaslc" na ferati mutiral v "kaso".
Občutki?

Na Wetterhorn smo se podali iz Grindelwalda preko Gleckstein huette 2316. To je ena najbolje urejenih švicarskih koč s fantastično lego. SAC koč zadnja leta ni podražil, a je v veliko njih za polpenzion dobiti samo še krompir in makarone.
Na turi je bilo kar nekaj navez. Sneg preko noči ni pomrznil. Pogled na Eiger pa je še isti in ostaja enako lep.

Kljub zloveščemu imenu, se na gori z ledenikom nismo srečali. Koča je bila polna, a na Gspaltenhornu smo bili sami. Neverjetno! Klientela v švicarskih kočah se spreminja. Obiska je poleti za 20% več. Obisk turašev spomladi pa je v zadnjih dveh letih porasel kar za 161%!

Z včerajšnjim vzponom na Ledenik pod Skuto sem pa tudi jaz zaključil turno sezono 2022/23.Ko sem stopil nad Kranjsko kočo,kar nisem mogel verjeti koliko snega je pobralo v enem mesecu.Iz zatrepa pod steno se pa še vedno prismuča skoraj do GRS bivaka.
No enkrat mora biti konec in tako sem po 77.turnosmučarskih pohodih zaključil to sezono,če bo zdravje pa upam,da kmalu začnemo z novo.
Lp vsem in veselo dopustovanje kjer koli že boste.

Eno najlepših prečenj, ki ga ponujajo Alpe: Morgenhorn 3620, Wysee Frau 3650, Blüemlisalp Horn 3661.
Štart ture je Kandersteg in preko Öschinen See do prenatrpane koče Bluemlisalp 2730.
V Švici je večina koč odprtih, kar pa ne pomeni, da razmere omogočajo vzpone na hišne gore. Na tem prečenju so bile tip - top.

Za pristop na goro (Park National de la Vanoise) sem izbral Les Lanches 1523 (Bourg St. Pierre) in strm vzpon do koče z izvirnim imenom Refuge du Mont Pourri 2370, kjer je prenočilo vsega 5 gostov. Sneg prične na 2864 na Glacier du Geay. Razmere dobre, a smuka do 40st. le za Šerpe po poklicu in duši. Na to sončno soboto sva imela ves Mont Pourri samo zase; Maziljenje na snegu v samoti, ki jo bo doživeti čedalje težje.

Prenočili smo v Wallackhausu z neverjetno ceno piva (2€!). Zjutraj smo se odpeljali do parkirišča pri Glocknerhausu. Nekaj metrov je bilo kopnih, potem pa je šlo po grabnih po snegu le z dvemi prestopanji. Spielmann je že zelo kopen in ni bil nič vabljiv. Dosti prijaznejši je bil njegov zahodni sosed Schartenkopf, do katerega se je pa treba najprej spustiti 100 m. Ker smo raje uživali smo se vzpeli pod južno Pfandlscharte. Bolj kot vzpon po dolinici nas je prepričala gladka flanka ne levi strani. Šli smo do konca snega (2820 m). Smučanje je bilo tokrat super. Žlebičasto smučanje je bilo le na kratkem odseku pod našo flanko. Vijuganje po ožjih ali širših zasneženih grabnih med zelenimi travami je pa bilo prav uživaško. In seveda smo spet zaključili na zelo toplem soncu. Juhuhu! Dare, Mare in Aleš

Proti koncu sezone je bila na vrsti še tradicionalna tura v okolico Grossglocknerja. Na severni strani Hochtorja smo pogledovali proti Brennkoglu, pa nas nesnežni prehod čez Brennkogelscharte ni prepričal in smo odšli na standardno turo na Kloben. Prehod čez grape je bil malo prijaznejši kot običajno, saj se je sneg že malo zmehčal. Potem pa po dolinici na greben in po njem na vrh. Na severu so se kopičili oblaki, nas je pa vseskozi grelo zelo toplo sonce. Smučanje po vršnem pobočju je bilo fajn, potem pa smo telovadili po močno žlebastem snegu. Se pozna, da je večino snega padlo maja in se ni dovolj predelal, tako, da je dež imel veliko veselja z delanjem žlebov. Ampak vseeno je bilo fino. Z Maretom sva se iz grebena odsmučala še do Fuscher Lacka, Dare nama je pa prijazno pripeljal avto do jezera. Zaključili smo skupaj na toplem soncu. Juhuhu! Dare, Mare in Aleš

Sončna sreda me je zvabila na Jezersko,pri planšarskem jezeru zajaham kolo in zbrcam do tovorne žičnice,naprej pa pot pod noge in gas.Ta zaresen sneg se začne pri koči GRS nad Ledinam,uživaško smučanje pa levo in desno.Jaz sem se povzpel na Ledinski vrh,odsmučal v konto pod Jezerskim sedlom,šel še na ledenik pod Skuto,skratka vsega skupaj se je nabralo kar nekaj višincev in za ta čas tudi super smučarije.Aleš S.upam,da se tudi letos srečava pod Skuto,snega je veliko več kakor lani tak čas.
lp

Smo šli še mi pogledat kako je nad Malto. Zbralo se nas je devet - šest iz Železnikov in trije iz Ljubljane. Sredi dopoldneva, ko smo prišli na parkirišče je bilo to kar zasedeno. Med zadnjimi smo se po lepi špuri v zmernem tempu vzpeli do križa na sedlu. Najprej je bilo sonce, pod vrhom pa se je začelo oblačii in malo je zapihalo. Je bilo pa zato pri križu brez vetra. Malo smo počakali da se je megla razkadila in odvijugali v dolino. Na vrhu je bil sneg bolj južen, a super za smučanje, skoraj do vrha žleba je sledilo območje skorje, ki je zahtevalo malo previdnejše smučanje, potem pa spet juhuhu vse do avta. Snega je še veliko in vsak dan bo boljši, če ne bo kakšne nove pošiljke! Juhuhu! Aleš

Z Izidorjem (beri Taskotom) že zelo dolgo nisva naredila skupne poznopomladanske ture s smučmi v naše hribe, čeprav sva jih nekoč nanizala lepo ogrlico (pred leti še celo 17.6. in to prav na Kanjavec). Zato sem bil še toliko bolj vesel njegove odločitve, da greva. Smuči (in tudi smučarske čevlje) sva nosila na hrbtih manj, kot sem predvideval, preko Krstenice vse do dolinice pod Prevalskim Stogom, nekje do višine 1800 metrov. Do tam, kjer še rastejo macesni. Nato pa tako rekoč zvezno do vrha. Če sem natančen, je nujno samo eno snemanje smuči, tik preden prečiš planinsko pot Vodnikov dom – Planina v Lazu. Če se nato držiš doline pod Škednjovcem, pa se ti do vrha zaradi tega ni treba več sklanjati. Tudi prehod pod Vrhom Hribaric v sosednjo dolinico je še lepo zalit. Na Hribaricah sva opazovala še dva (poleg naju edina) zanesenjaka, ki sta vriskajoč odsmučala z desnega vrha proti Prehodavcem in nato proti Zadnjici. Da ne bo zamere, sva se midva povzpela na levi vrh. Tik pod vrhom je na grebenu ozek prehod, ko ne veš več, ali si že na opasti ali še na varnem (pri spustu sva za ta del raje snela smuči, kot pa da bi izzivala usodo). Spust z vrha, s pogledom na zeleno dolino Soče, po uležanem pomladanskem snegu pa je tisto, zaradi česar se mi zdi smiselno nosit smuči tudi dve uri in pol (ali celo več) v eno stran. Odsmučala sva proti Velem polju. Snega zmanjka kakšni 15 minut prej, nekje 1800 metrov visoko. Do Pl. Blato sva se vrnila preko Grintovice. Seveda je bil sestop dolg, a so ga nama popestrili žvižgi sviscev, oglašanje kukavice, preproge zlatorumenih cvetov lepega jegliča in modrih spominčic, ki prebudijo spomine. In ko prideš iz zime med ozelenele macesne se zdi, kot da si ravnokar zamenjal letni čas, če ne celo dva.

Morda ne boste verjeli,ampak men je vseen,al doma za šporgetom kuham polento,gonim po fletu sesalc,kosim okol bajte travo,vseen mi je,ampak ,ko pa z smučmi stopim na sneg,takrat se pa vse spremeni,takrat pa začne peti srce.
Danes je bilo nad Okrešljem do snega potrebno nosit še cca15.min.Sneg je predelan in za smučat samo juhuhu.V Turskem žlebu so vidne smučine,vse je še zalito do vrha.Sestopna grapa v Križu je tudi lepo zalita,samo je pa že dokaj ozka.Komur se da smuči nosit,je nad Okrešljem čisto ta prava spomladansko poletna smučarska poezija.

Ko se smučarija izteka, in ne veš kam, dolina reke Malte, vedno ponudi rešitev.
Parkirišče ob koči ni bilo polno, tako , da kakšne gneče ni.Zjutraj pomrznjeno, srenači dobrodošli , špura bolj slaba, je pa. Suka ob 11 h , ko je popustilo, je bila odlična .
Trenutno še gre iz vrha ( pardon 5 m pod vrhom, vrh je gol- moram biti precizen, drugače me bo kamniški prjato P.B.skritiziral), verjetno še kakšen teden.

Danes zopet v Malti.Vreme glede na včerajšnje opise je bilo lepše,oz. sončno,le na sedlu pod Peterecom je sonce za kratek čas zakril oblak,tako da je par zavojev motila res rahla difuzica,potem nižje pa spet sončno,kot se za nas penzioniste spodobi.Razmere pa zjutraj od avta do vrha trdo tako da srenači (vsaj za naju ) obvezni,smučarija iz sedla pa do žleba vrhunska,nižje pa gnilec ni omogočal brezkrbnega zavijanja,ampak vzušja pa ni pokvaril niti za trenutek.Bil je zopet uživaški dan,snega je letos še ogromno,tako,da se bo potrebno še vrniti.Danes med peščico Avstrijskih turašev uživala Čeha in moja malenkost.
Na turnosmučarski piknik pa letos žal ne morem.UŽIVAJTE....

Gremo na zadnjo smučarijo letos, smo že v Ljubljani sklenili. Da bo to zadnja turna smuka v sezoni? videli! Da pa bo zadnja smuka na Kaninu. Ta napoved pa je bolj zlovešča.
Nekaj spustov iz sedla, je bilo za pomladanske temperature odličnih. Ravno prav za ogrevanje, za dvig do Prestreljeniškega okna. Gaz smo vlekli kot prvi, kajti ni bilo videti, da je po zadnjem sneženju v to smer bila usmerjena turna namera. Le običajen kratek žlebič, ki je bil še v snegu, nas je ličil od smuškega terena. Zaman smo čakali, da bi skozi oblake ,jadrajoče proti zahodu, posijalo sonce, ki bi nam podarilo ustrezen kontrast. A ni nam bilo namenjeno. Prva strmino smo odsmučali previdno: nov sneg, ki se je le ojužil, je bil težak in nepredvidljivo predrljiv. Nižje pa je bila smuka z večjo hitrostjo in daljšimi zavoji za dane razmere čisto v redu. Nižje kot smo se spuščali, boljše so bile razmere, saj je bilo vse manj nedavne novine. Smuška proga, do nedavnega prepovedana za dviganje zimskih popotnikov, je bila le-tem sedaj na zaprtem smučišču na voljo. S Prevale ni kazalo drugače, kot da smo se po turaško dvignili do sedla. Proge namreč niso več vzdrževali, bila je zaprta.
Za hip smo se pridružili zabavi na plaži, a nas je, oziroma dva od ekipe premamil pogled na zaprto, skoraj nezvoženo progo proti postajo C. To pa je bila prava spomladanska smuka. Čeprav se je končala pri spodnji postaji sedežnice. Niti za hip nisva obžalovala sledečega kolovratenja po kopnem neudobnem smučišču do postaje C.
Zaključek je sledil v gostilni Lipa s kovanjem poletnih zamisli.

Matjaž je naredil dobro reklamo za ta poznopomladanski trunosmučarski posladek, a v treh dneh, pri visokih temperaturah, od 40 cm. pršiča ni ostal niti »p«. So se pa strmine, kot je predvideval, že do dobro otresle snega, saj so po celi dolini vidni plazovi. Tudi danes je mestoma plazilo. In še bo! Sneg je bil moker, smučina za vzpon pa dobra. Z višino je postal sneg bolj kompakten, na srečo ne skorjast. Nabralo se nas je precej turnih smučarjev, tudi (po)znanih, a smo se prav lepo razporedili preko dopoldneva: ko smo nekateri turo šele začeli, so se drugi že vračali. Vreme ni bilo v skladu z napovedjo, a v primerjavi z vremenom, ki smo ga imeli na Islandiji, prav prijazno. Spust pa presenetljivo boljši od pričakovanja: ujeli smo okno, ko je bila vidljivost povsem dobra, sneg pa raznolik: od zbitega snega pod vrhom, mehke skorje nekoliko nižje, preko povsem lepo smučljivega mokrega snega do rodea po mokrem snegu v žlebu. V dolini smo se srečali z Alenovo druščino, ki se je povzpela iz smeri Osnabrücker Hütte na Hochalmspitze in v totalni megli odsmučala v smeri Villacher Hütte, ter poklepetali z Vido in njeno ekipo. Zjutraj jim namreč več kot »dobro jutro« nismo uspeli reč, saj so bili še čisto sveži čisto prehitri za naš tempo. Evalvacijo smo pa naredili na priljubljeni lokaciji v Gmündu in zaključili: bolje smučat od avta do avta še v drugi polovici maja, kot že marca na turi ne vem kolikokrat snemat smuči.

Da ne boste pozabili: v sredo, 24. maj 2023 bo ob 17.00 tradicionalni piknik in druženje turnih smučarjev na prostoru Pri kozolcu v Podutiku.

Prijava najkasneje v ponedeljek 22. maja 2023, po elektronski pošti na naslov piknik@turni-klub-gora.si z navedbo imena in priimka udeleženca.

Posebej navedite svoje želje za hrano, če ne jeste mesa (čevapčiči, klobase, piščanec…), še posebej pa vas prosimo, da navedete želje glede vrste in približne količine pijače, če ne pijete piva. Prispevek, ki ga boste plačali na pikniku, je za posameznika 25 evrov.

Podrobnejši prikaz poti do prostora za piknik boste našli na spletni strani: https://piknik.prikozolcu.si/lokacija/

Prostor za piknik je pokrit, zato bo piknik v vsakem vremenu. Hrane in pijače bo dovolj, poskusili pa bomo poskrbeti tudi za posebne želje. Dodatna pojasnila lahko dobite pri Alešu ali Andreju na naslovu piknik@turni-klub-gora.si in na spletni strani www.turni-klub-gora.si/Gora/piknik/piknik-2023.html.

Nad Kolnbreinskim jezom danes prava zimska idila.Iz avta pri gostišču Kölnbreinstüberl stopiš na sneg in po špuri domačih predhodnikov,ki so bili danes zgodnji po cca.40,cm pršiču do križa na sedlo.Jutranja meglica v žlebu ni obetala nekega prestiža,potem pa se je nebo odprlo in bila je prava pravljica.Iz vrha sva odsmučala med prvimi,tako da je bilo nedolžnih flank za izvoz.Na Kolnbreinspitze danes zaradi obilice novega snega sledi ni bilo.Snega je veliko,nekaj je tudi že pokalo in plazilo,tako da previdnost in premišljenost kam in kako ni odveč.Verjetno pa bo sonce v prihajajočih dnevih naredilo svoje in smuka kakor danes par dni ne bo tako vriskajoče uživaška(kloža).So pa to res lepi konci in kdor smuči še ni pospravil v kot je vredno obiska.Jaz se zagotovo vrnem še to sezono.Špura je bila vidna tudi proti Oberlercherspitze,sneg pa do jeza.Cesta proti Osnabrucker hutte,smer Ankogel,Schwarzhorn pa je še v celoti pod snegom,tako z kolesom še ne bo šlo.