Zadnjih 20 prispevkov



Korenščica (Miro, 10.12.2017)

Korenščica tudi tokrat ni razočarala.
Cesta od Javorniškega rovta proti Križevcu doberšen del prevozna z dobro zimsko opremo.
Namero, da bi se povzpeli do kontejnerja na Struški smo na planini Svačca opustili, po tem, ko smo videli in čutili kaj dela veter. Mestoma tipaje smo se od pastirske koče povzpeli na Korenščico od koder potegnemo direktno v dolino...po pršiču!
Uživali: 2 x Janez, Marko, Boštjan, Nino in Miro.
Več na povezavi: http://www.mphoto.si/korenscica/





Dobrač (2166 m) (BogdanJ, 10.12.2017)

Dileme, kam kreniti ob napovedi prihajajoče fronte, ni razblinila niti jutranja kavica in odločitev je padla šele ob izhodu iz avtoceste.
Začetek v vasici Sv. Duh na d Beljakom se je zdel idiličen: jasno in minius trinajst, sneg pa dovolj in bil je suh, da bolj ni mogel biti. Toda bolj, ko smo se bližali grebenu, večji je bil dvom ali bomo fronti utekli. Vremenarji so bili tokrat lekarniško točni. Kmalu potem , ko smo stopili na zratrakirano stezo se je neurje pripeljalo kot v filmih. Seveda se nismo vdali, ker smo vedeli, da nas v »gasthausu« pri stolpu čaka naš stari znanec iz Bosne, ki nas bo postregel v »domačem« jeziku. Po rundi (?) se je prvi naval fronte malo umiril in navzdol je šlo precej bolje kot smo upali. Več kot 1200 višincev je minilo v pretežno uživaškem in brezstresnem vijuganju, saj je jakost svetlobe pridelovala še zadosti senc., sneg pa razen na zratrakiranem delu, še nikjer ni skorjast. V nasprotni smeri se je vilo kar nekaj »popoldanskega folka«. Če je kdo zdržal do vrha, pa bomo mogoče prebrali na teh straneh.
Uživali poleg mene še Matjaž, Stanko, Pavel in Vital.





Dobrač (2166 m) (BogdanJ, 10.12.2017)

Dobrač (2166 m)
Dileme, kam kreniti ob napovedi prihajajoče fronte, ni razblinila niti jutranja kavica in odločitev je padla šele ob izhodu iz avtoceste.
Začetek v vasici Sv. Duh na d Beljakom se je zdel idiličen: jasno in minius trinajst, sneg pa dovolj in bil je suh, da bolj ni mogel biti. Toda bolj, ko smo se bližali grebenu, večji je bil dvom ali bomo fronti utekli. Vremenarji so bili tokrat lekarniško točni. Kmalu potem , ko smo stopili na zratrakirano stezo se je neurje pripeljalo kot v filmih. Seveda se nismo vdali, ker smo vedeli, da nas v »gasthausu« pri stolpu čaka naš stari znanec iz Bosne, ki nas bo postregel v »domačem« jeziku. Po rundi (?) se je prvi naval fronte malo umiril in navzdol je šlo precej bolje kot smo upali. Več kot 1200 višincev je minilo v pretežno uživaškem in brezstresnem vijuganju, saj je jakost svetlobe pridelovala še zadosti senc., sneg pa razen na zratrakiranem delu, še nikjer ni skorjast. V nasprotni smeri se je vilo kar nekaj »popoldanskega folka«. Če je kdo zdržal do vrha, pa bomo mogoče prebrali na teh straneh.
Uživali poleg mene še Matjaž, Stanko, Pavel in Vital.





Stari vrh (Miha_D., 10.12.2017)

Gumpijevemu zanosnemu opisu Starega vrha pred navalom zajl željnih smučarjev lahko dodava le nekaj zavist vzbujajočih pildkov. Mimogrede se opravičujem Tončki, ki sem jo včeraj pomotoma krstil za Jožico. Tudi danes naju je na vrhu razveselila z nesramno dobrim brinovčkom, pirom, čemaževim namazom in domačo salamo na omamno dišeči zaseki. Neponovljivo! Smučarija pa kot včeraj, le da so snežni topovi nabijali, kot bi bili s soške fronte. Za vse, ki so zamudili sončno dopoldne, sva paudrala Boštjan in Miha.





Trupejevo poldne (Matevž_Suhač, 10.12.2017)

Danes smo bili zgodnji. Snega na Srednjem vrhu bolj malo, se pa debelina snežne odeje z višino lepo veča, tako da je snega od prvega senika proti Železnici že povsem dovolj. Sneg je suh, ponekod spihan. Sploh je pihalo, kot da bi pse gonil. Smučino smo naredili na novo, a nas je bilo kar nekaj na srečo, da se nismo pretirano namučili. Na sedlu med Lepim vrhom in Trupejevim poldnem snamemo pse in veselo odvijugamo v dolino. Prav lepo je šlo po celcu. Tudi v spodnjem delu ob potoku Hladnik za čuda ni bilo težav s kamenjem, čeprav je v tem delu snega resnično malo. Trudili smo se Albina, Slava, Jure in Matevž.





Ratitovec (Franci, 10.12.2017)

Danes je bilo treba izkoristiti zimske razmere pred odjugo.
Štartali smo spet pod Podlonkom in nadaljevali naokrog čez Klom na vrh.Z višino se je krepil veter in na vrhu je bil že kar moteč.V toplem zavetju koče smo se ogreli in nato odsmučali v dolino,kjer je tudi veter izgubljal na moči.Po spodnjih travnikih smo še lepo prismučali do avta.





Blegoš (Aleš_S, 10.12.2017)

Okrog Škofje Loke je snega bolj malo. Tudi v Potoku ni bilo dosti bolje. Smuči sva nesla do začetka špure. Nekje na sredi poti ob potoku so sledi zavile po cesti. Midva sva pa nadaljevala po poti. Malo je bilo treba gazit, pa ni bilo hudega. Višina snega se je hitro večala. Pri koči ga je več kot pol metra. V koči in od koče proti vrhu je bila kar gužva. Večina pešcev, nekaj pa tudi smučarjev. Največ pa je bilo vetra. Na vrhu je pošteno brilo. Kakšen meter pod grebenom pa je bilo že čisto znosno. Nekaj metrov je bilo pri spustu še trdih, potem pa do avta uživanje po pršiču. Držala sva se klasike skozi gozd. Grapa s skokom ni bila še presmučana. Podrto drevje nad skokom res ni zgledalo prijazno. Začuda je šlo skozi podrtijo in čez skok brez snemanja smuči. Kljub ne ravno debeli snežni odeji sva tudi po kolovozu in čez travnik odnesla brez stika s trdimi predmeti. Analiza je bila pri Birtu z vsemi, ki smo smučali v Loškem koncu. Juhuhu! Boris in Aleš





Stari vrh (Gumpi, 10.12.2017)

Potem ko sem bil že čisto zagret za Bohinjski konec, mi je včerajšnje Mihovo pisanje dalo misliti. Ko so mi v Grapi še potrdili, da žičničarji nameravajo naslednji konec tedna zagnati naprave (očitno ne spremljajo vremenske ali pa mislijo, da so tisoč metrov višje) je bila odločitev sprejeta. Članice družine so odpadale kot jesensko listje, tako, da sem se na koncu proti jasnini odpravil kar sam. Med hojo so se menjavali sonce in povsem lokalni snežni viharji (beri bruhajoči topovi), nabruhana vodnata podlaga pa se je občasno nesramno zagrizla v najboljše turnosmučarske prijatelje homusa turnusa. Nad zgornjo postajo sedežnice je bila prava zimska pravljica. Z vrha sem odsmučal proti raufnku, pa na sredi zavil proti nekdanjemu smučišču. Tam sem v stilu Koširja (včasih smučam hit, včasih pa počas) uvijal med sveže zraslimi količki do uživaških pršičastih flank. Tudi nižje se je dalo ujeti kakšen lep zavoj, potem pa te je nabruhana voda pri topovih zabremzala in tako hitro postavila na trdna tla. Čisto solidna smučarija, predvsem pa že v nedeljskem dopoldnevu primerno zmigana turnosmučarska rit.





Viševnik (Damjan_S., 10.12.2017)

Danes smo z Lidijo in Juretom odsmučali pokljuško klasiko –Viševnik. Smučina je potegnjena do vrha, jo pa sproti zasipava napihan sneg, mestoma pa je spihano in trdo. Viševnik se je danes dopoldne otresel snega in verjamem tudi kakšnega gornika. Okrog vrha je namreč pihalo (jutri popoldne naj bi še precej huje!), da smo se komaj pripravili za spust. Smuka je bila v povprečju dobra, če najdeš še ne presmučane strmali, pa celo odlična. Vendar ni za pretiravat z eksperimentiranjem, saj je še celo pod Zlatimi vodami v gozdu vidna sprožena kar konkretna kloža. Če sta moja družabnika vriskala v zavojih po celcu, sem sam bolj zaradi tega, ker mi je pošteno zanohtalo. Zato tudi slik(e) ni(so) kdo ve kaj. V bistvu smo pa uživali.





Zirbitzkogel (Mišo_Jenčič, 10.12.2017)

Vožnjo na Dunaj pogosto izkoristim, da spotoma "skočim" še na Zirbitzkogel. Načeloma ne preveč zahteven hribček pa mi je danes dal vetra. Dobesedno. Že na parkirišču pri Sabathyhütte je tako pihalo, da je bil resen izziv nalepiti pse, obuti pancerje, paziti, da ti česa ne odpihne iz prtljažnika in da ti povrhu ne zanohta (termometer je kazal -9C). Prvi del vzpona je še kar šlo, čeprav je tudi po gozdu dobro pihalo. Ko sem prišel iz gozda, sem poleg kape in kapuce nataknil še smučarska očala in sem tako dobro zaščiten kar lepo napredoval. Še zlasti glede na to, da je veter pihal točno v prsa in te dobesedno zaviral pri vzponu. Problem pa se je pojavil na drugem delu telesa – od vetra in mraza me je začelo prav boleti v sprednjem delu beder. Ker nisem imel vetrnih hlač in ker nisem bil prepričan, da bi bile morebitne ozebline povsem nedolžne, sem pri jezeru Lindnersee raje obrnil. Smuka po mehki kloži je bila prav prijetna. Med smuko sem jih srečal kar nekaj, ki so obračali še nižje. Sicer pa je snega dovolj, ni ga pa ravno veliko.





Blegoš iz Potoka (Peter_Pehani, 09.12.2017)

Idejo smo dobili od Damjana, Jureta in kompanije (objava izpred tedna dni). Sledeč logiki vremenske napovedi smo šli na pozno-popoldansko turo. Vrh smo dosegli malo pred sončnim zahodom. A bi lahko bila kulisa lepša? Ne!

Snega vseskozi v izobilju, tudi v gozdu nič ne škrta. Gor grede smo malo čarali med napačnimi vlakami (smo pa zato imeli čast gaženja - dandanes redkost), dol smo ubrali po sledovih predhodnikov. Povsod je pršič! Samo na vrhu je žgal severnik na polno, že par metrov pod vrhom pa nič.

Cesta je solidno splužena, tako da je šlo (ne vem pa, kako po ob jutrijšnjih -10 C). Parkingov v vasi Potok je kar nekaj. Turo za jutri zjutraj še zelo priporočamo. V ponedeljek pa bo vse drugače ... Grizli v klanec in uživali Rade, sestra Špela in jaz.





Javornik (Aleš_S, 09.12.2017)

Danes ni bilo treba zgodaj vstati, pa trudi daleč ni bilo treba. Popoldne sem se odpeljal proti Črnemu vrhu do vasi Lome. Kot običajno sem šel gor po pešpoti. Pešec, ki je pred mano šel gor in dol je olajšal vzpon. Ko sem prišel do Pirnatove koče se je zjasnilo. Prijazni koči in dobri ocvirkovci se nisem mogel upreti. Od koče je na vrh vodila špura - očitno sta se dva pred mano vzpela čez smučišče. Na vrhu je bilo kar kičasto. Videli so se vsi hribi, na jugu pa morje. Odsmučal sem skozi gozd proti severu. Na vrhu je nekaj zametov in vmes leden stari sneg. Pod potjo pa pršič in je šlo prav veselo med javori in smrekami do avta. Juhuhu! Aleš





Lepenatka (Marina, 09.12.2017)

Cesta je splužena do ta zgornjega kmeta in če si se pripravljen odpovedati pršiču na spodnjih travnikih, se lahko zapelješ do konca ceste. Snega je veliko ostalo na smrekah, zato skozi gozd kdaj pa kdaj malo zaškrta. Zgornji del nad kočo pa je lepo zalit in se plava po pršiču. Mestoma je že malce klože zaradi vetra. Sonček nas je sramežljivo opazoval celo pot, bolj korajšno pa se je pokazal šele, ko smo prismučali nazaj do avta.





Stari vrh (Miha_D., 09.12.2017)

Danes pa ena kratka, a sladka. Smo si dejali, korajža velja, se zategnili do Starega vrha in pod oblačno sivino odcuckali do Jožice. Prijazno nas je postregla z brinovčkom, pirom in čemaževim namazom na kruhu, nato pa smo uživaško odpaudrali 600 višincev. Bilo je lepo. Za vas smo prašili Sonja, Boštjan, Luka in Miha.





Stari vrh (Miha_D., 09.12.2017)

Danes pa ena kratka, a sladka. Smo si dejali, korajža velja, se zategnili do Starega vrha in pod oblačno sivino odcuckali do Jožice. Prijazno nas je postregla z brinovčkom, pirom in čemaževim namazom na kruhu, nato pa smo uživaško odpaudrali 600 višincev. Bilo je lepo. Za vas smo prašili Sonja, Boštjan, Luka in Miha.





Viševnik (Franci, 09.12.2017)

Na Rudnem polju le slabih 20cm novega snega,ki pa nad smučiščem naraste na dobrih 30cm.Višje je gospodaril severni veter in vršni greben je spihan do stare podlage.
Na srečo je južna stran od vetra ostala nedotaknjena in pri smučanju se je dalo uživati v krasnem pršiču več ali manj do dna.
Po 12-i uri je bil Viševnik presmučan,prebordan in prehojen.





Zelenica (Jure_N., 08.12.2017)

Vceraj je okol 17.30 na Ljubelju zacel sneg. Pri koci ga je bilo ze 25. Po obveznostih v koci sva odsmucala okol 23 v dolino. Taprav storm powder je bil. Kr pestro je bilo v dolino. Snega ogromno, prsic. Skor nic vetra. Vidlivost pa nbena. Do jutra ga je mogl zihr meter nametat. Uzibala Jure in Masa





Kleiner Pleißlingkeil (Miro, 06.12.2017)

Vsled prezaposlenosti tudi objava ni čisto ažurna, je le dopolnitev Juretove včerajšnje objave z nekaj več foto materiala in kakim detajlom več.
Očitno smo bili res pridni, da nas je Miklavž obdaril s tako čudovitim športnim dnevom in s takšnimi količinami skoraj nedotaknjenih belih strmin.
Daljši, predvsem foto zapis je dosegljiv na povezavi: http://www.mphoto.si/kleiner-pleislingkeil/





Struška (Miha, 07.12.2017)

Za danes je bila dilema VDV ali Struška? Papi je bil za prvo varianto, midva z Jožam pa za našo lepotico nad Jesenicami. Zmagala je večina, zato smo se odpravili na Struško. Z Vozilom smo se pripeljali do Križevca. Dalje peš do preko Belske planine na veliki vrh v Stuški, do zabojnika na vrhu. Na vrhu je pihal močan veter zato smo kmalu krenili v dolino. Smučarija do Belske planine FANTASTIČNA:)) Joža nas je vodil po svojih sledeh, ki so se izkazala za super varianto po odjenani kloži. Od planine smo po cesti odsmučali do plazu. Potem pa spet uživancija navzdol po gozdu za Jožem, ki je izbral senčne predele, kjer je bil pršič do Pustega Rovta. Od tam po cesti do vozila na Križevcu.
Fajn smo se mel.





Viševnik (BoštjanL, 07.12.2017)

Kadar za novo navdušenega sina borderja rabiš turnosmučarsko gaz, je vedno pri roki Viševnik. Res že zvožen do amena, res ni pršiča, a tudi ni skorje in ob straneh se še najdejo nezvožene flanke. Najboljša je kar direktna na Zlate vode. Čudovit in topel dan v hribih, sneg že kar pomladen.








Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

12501 (od 17 Nov 17)
Stevilo trenutno prikljucenih uporabnikov: 37

 
NovaVsebinaVse.html - V1.5-130309(krim)
NovaVsebinaVse.html
*** gora