Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi e-Gora  TK Gora  Skala
nedelja 21.april 2019 - 08:44 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (50)


Zadnjih 20 prispevkov



Mlinarica (Mirov, 20.04.2019)

MLINARICA - škrbina (nv 2370m) 20.april 2019

Prvič to zimo v slovenske gore. Ob 4h iz Šempetra proti Vršiču. Parkiramo na ovinku št.38 (nv 1080m) pri zapuščeni cestni hiši. Smučke na nahrbtnik in nadaljujemo za rampo po kolovozu. Po nekaj deset metrih pridemo do potoka, kjer zavijemo levo na lovsko stezo, po kateri se vzpenjamo najprej visoko nad potokom Mlinarica, z pridobivanjem vm pa se le ta počasi približa gruščnatim nanosom potoka. Na nv 1400m - po dobri uri hoje - si lahko nadenemo smučke (obvezni srenači, saj je sneg pomrznjen) in nadaljujemo po snežišču pod Razorjem. Na nv višini ~2000mi dosežemo ravnejši plato, tu zavijemo rahlo proti desni v smeri škrbine. Proti vrhu postane teren dokaj strm in leden, zato si zadnjih 50m nadenemo dereze. Škrbino dosežemo po dobrih 2,5h hoje.
Spust opravimo v smeri vzpona, ker pa smo zgodnji sonce še ni obsijalo tega dela doline, zato je sneg še vedno pomrznjen, vendar smuka vseeno odlična. Prismučamo do kraja kjer smo si smuči nadeli, smučke zopet na nahrbtnik in peš do avta.







Sedlo Uršič in skozi Prestreljeniško okno (Franci, 20.04.2019)

V številčni ekipi smo se najprej podali na sedlo Uršič,potem pa nekateri odsmučali v dobrih razmerah proti smučišču in na Kanin,ostali pa skozi Prestreljeniško okno na našo južno stran.
Po okrepčilu na Kaninu pa s sedla v dolino.Nekaj se nas je odločilo še za vzpon do zg.postaje It.gondole in čez rob,kjer smo spust začinili po prostranih terenih nekoliko levo po vpadnici do smučarske proge in po levem kraku zaenkrat še do dna.







Sedlo Vršič (Aleš_S, 20.04.2019)

Danes je bilo na italijanski strani Kanina več Slovencev kot Italijanov. Da bi izboljšali statistiko smo mi s sabo vzeli Marca iz okolice Benetk. Nismo se matrali peš po smučišču in smo raje uporabili gondolo dokler še vozi. Potem smo se pa razvrstili v kolono turnih smučarjev, ki se je vila proti sedlu Vršič. Po lepi špuri in v kičastih razmerah je šlo hitro do vrha. Pogledali smo še skozi okno. Potem pa odvriskali mimo Gilbertija in po smučarski progi s 3m travnate prekinitve skoraj do avta - zmanjkalo je 50m. Za zaključek smo pri avtu uspeli postaviti zasilni tabor. 5x juhuhu! Andrej, Marco, Marko, Tomaž in Aleš







Sedlo Vrsic (Mledni, 20.04.2019)

Lepo vreme in idealne pomladanske razmere so nas zvabile na severno stran Kanina. Start s parkirišča pri spodnji postaji gondole s smučmi na nahrbtniku do zvezne snežne podlage na smučišču. Nato še bolj ali manj po senci do Gilbertija. Od tam nas je snežna belina kar vlekla proti sedlu Vrsic. V koloni turnih smučarjev pred in za nami, smo v idealnih razmerah prodirali proti cilju. Pogledi s sedla na vse strani, do koder seže oko, so bili veličastni. Spust nazaj proti koči nekaj po deseti uri, je omogočal uživaško vijuganje po ravno prav opuščenem snegu. Po osvežitvi na koči smo praznično romanje po dobrih sto metrih nošenja smuči končali na izhodišču. Uživali Sašo, Dušan in Mitja.







Kredarica,vmes 2x Triglav in malo naokoli in smuk v dolino (Franci, 18.04.2019)

V četrtek zjutraj je bil v Krmi kljub lepemu vremenu samo en avto.
Led po poti se začne nad gozdom,sneg za hojo s smučmi pa na Vrtači.Po dolini je bil pomrznjen,nad Prgarco pa že sneg zadnjega sneženja,ki je na soncu že malo popustil in vse do Kredarice omogočal lahkotno hojo s smučmi.
Ker sem imel v planu še vzpon na Triglav sem vedel da bom s tem zamudil dobre razmere za smučanje,sem se odločil prespati in naslednje jutro v dolino.
Razmere za Triglav so bile dobre,le pri sestopu sem bil že malo pozen in sneg je mestoma postal gnil.

Ker je bilo potem časa na pretek,sem preko nekdanjega ledenika odsmučal na rob stene,se povzpel nazaj in še proti Staničevi koči.Z zadnjimi sončnimi žarki sem pod Ržjo prečil nazaj na Kredarico

Zjutraj zgodnje vstajanje in čakanje sončnega vzhoda na vrhu Triglava.Zaradi zmrznjenega snega so bile razmere predvsem pri sestopu optimalne.

Po jutranji kavi pa smuk v dolino.Iz Snežne konte sem prečil visoko proti dolini ki vodi proti Planiki in in po njej direktno v Kurico.Razmere odlične,saj je sneg ravno začel popuščati.Tako je bilo vse do Pleše,kjer sem s smučanjem zaključil.Da se še malo nižje ampak plazovina je precej razbita.







Cap de Baciver, Pireneji (France, 17.04.2019)

V Aranski dolini je načrtovanje tur precej zanimivo, saj so krajevna imena včasih napisana v aranščini, lahko pa tudi v katalonščini ali kastiljščini. Poleg tega je videti, da žičnični sistem hitro dograjujejo in zemljevidi, v kateremkoli že jeziku so napisani, ne uspejo slediti razmeram v naravi. Današnji cilj je bil po vodniku Tuc de Vacivèr. Od spodnje postaje žičnice Ori se je dalo v lepem sončnem vremenu vzpeti na obsežno planoto Baciver. Žlebovi proti vrhovom so bili že pretežno kopni in zato odločitev za vzpon proti levi po snežnih zaplatah ni bila težka. Na vrhu pa presenečenje, smučišče z vlečnico, ki je po zemljevidu ne bi smelo biti tam, se je pa kasneje na shemi smučišča pokazalo, da jo imenujejo cap de baciver. Pa nič hudega, smučanje v smeri pristopa po ravno prav odjenjanem snegu je eno samo veselje, le zadnji del je bil po precej južnem in zdelanem smučišču vse do avta. ¡Yujuju!







Rodica - Veliki Raskovec (Miro, 18.04.2019)

Z Žigom tradicionalno v Spodnje Bohinjske gore (Tolminske gore). Cesta z Laškega rovta do izhodišča za Rodico na Javorah brez večjih posledic ne prehude zime in lepo prevozna.
Na sneg stopiva na dobrih 1260 metrih. Tu srečava predhodnika, ki sta po precej trdem snegu že prismučala z Rodice. No, eden na smučkah, drugi pa peš s smučmi na ruzaku.
Do vrha Rodice greva peš, tudi skozi najstrmejši del gre brez derez z večjo mero opreznosti. Vseeno uporabo derez na tem delu priporočam.
Z Rodice odsmučava pod Mali Raskovec... po čudovitem speglanem trdem in grifig snegu. V konti smučke romajo nazaj na hrbet, sledi vzpon na Veliki Raskovec od koder smučava sprva po flanki proti zahodu, nato pa nad sedlom med Malim in Velikim Raskovcem potegneva pod stene Velikega Raskovca, od koder uživaško odvijugava proti planini Poljana.
Od tod spet nekaj pešačenja do snega v okviru poti proti cesti. Dvakrat vmes smučke snameva, na cesti pa naju spet čaka snežna podlaga po kateri prismučava do višine 1200 metrov, nato še špancir do avta.
Daljši fotopis: http://www.mphoto.si/rodica-veliki-raskovec/







Lanževica, Velika Montura in Bogatin (Aleš_S, 17.04.2019)

Zadnji dan najinega pohajanja po Komni sva se odpravila na Lanževico čez Lep Komno. Z vrha sva odsmučala po JZ pobočju. Mal sva gledala Veliko Babo, pa ni ravno zelo zasnežena, zato sva na sedlu zavila raje na Veliko Monturo. Smučala sva v smeri vzpona. Pa spet na Bogatinsko sedlo. Od tam pa po zahodnih pobočjih Bogatina in po padnici na vrh. Spet so naju čakale super razmere po prijetno strmem pobočju. Sledila je kratka prečka na sedlo in potem po že znani dolinici do planine Govnjač in na Komno. Naslednji dan sva odsmučala "pod štangami" do Pekla, naprej pa odpešačila do avta. Juhuhu! Boris in Aleš







Vrh nad Peski in Veliki Šmohor (Aleš_S, 16.04.2019)

Pogled iz Mahavščka na Vrh nad Peski je bil navdušujoč in tako sva si ga zbrala za naslednji cilj. Po izkušnjah iz prejšnjega dne sva šla na Bogatinsko sedlo raje kar po dolini. In je bilo veliko lepše in je šlo brez snemanja smuči. Za Lepoče sva odsmučala po trdem snegu. Mulatiera čez Prehodce je imela spet nekaj kopnih delov. Vzpon po dolinici proti vrhu pa je bil prav idiličen. S smučmi je šlo tudi po grebenu do vrha. Po spustu iz vrha sva se vzpela še na predvrh in odvriskala v idealnih razmerah. Bila sva tako navdušena, da sva šla še na Veliki Šmohor in odsmučala po grapi proti planini Duplje. No sledil je še vzpon nazaj na Bogatinsko sedlo in še nekaj prijetne smuke do Planine Na Kraju in spet nazaj do Komne. Juhuhu! Boris in Aleš







Mahavšček (Aleš_S, 15.04.2019)

Ta teden gondola na Vogel zaradi remonta ne vozi. Zato sva z Borisom šla na Komno kar od Savice. Pot je razen pod kočo kopna. Naprej je pa snega dovolj, čeprav ga ni prav veliko. Zavila sva proti Bogatinskemu sedlu. Kar nekajkrat je bilo treba sneti smuči. Pod sedlom sva pod Bogatinom prečila do sedla med Mahavščkom in Bogatinom. Po grebenu je cepin prišel kar prav. derez pa nisva rabila. Smučala sva direktno iz vrha v super razmerah, ki so se nadaljevale vse do planine Govnjač. Grapa nad planino je že malo ozka in je potrebno malo vijugati med rušjem. Potem pa klasika nazaj na Komno. Juhuhu! Boris in Aleš







Prestreljenik (Štehi, 16.04.2019)

V torek sva smučala s Prestreljenika po klasični (vzhodni) flanki in imela fajn razmere za vzpon in spust.
Na italjanski strani je šlo brez težav po zaprti progi v dolino do parkirišča Sella Neveje.
Več fotk na TurnaRit.si







Tuc deth Dossau, Pireneji (France, 16.04.2019)

Dopoldne je deževalo in preživel sem ga z rutinskimi opravili ob računalniku. Ko pa se je opoldne pokazalo sonce, je bil pravi čas za skok v avto in vožnjo do Plan de Beret (1845m). Levi del vzhodnega pobočja smučišča je bil videti že dolgo zapuščen in se je ponujal kot odlično izhodišče. Pot je vodila najprej po smučišču in nato proti Tuc de Beret in levo navzgor na greben ter po njem do postaje nedelujoče žičnice na Tuc deth Dossau (2516m). Smučanje po pretežno predelanem snegu je bilo pravo veselje, prav tako pa tudi zasluženo pivo na koncu. In tako se je dan, ki na začetku ni obetal nič prida sprevrgel v ¡yujuju! dan, kot se nam pogosto zgodi, če le ne obupamo prekmalu.







Tuc del Montanyó d’Àrreu, Pireneji (France, 15.04.2019)

Na parkirišču žičnice na Port de la Bonaigua na 2077 metrih sva nataknila smuči in se namenila desno od piste na Tuc de la Cigalera (2476m). Po prvi rahlo poraščeni strmini se je pokazalo pretežno kopno pobočje nameravanega cilja. Zato sva se odločila, da ga obideva po levi. Nad označeno, a neobdelano pisto sva prišla na sedlo, za katerega zemljevid trdi, da se je imenuje Colhada de Montanhon (2420m). Nad nama je kraljeval lep vršiček, na katerega se je bilo nujno vzpeti. Izkazalo se je, da je to le prvi izrastek grebena Tuc del Montanyó d’Àrreu (2534m), ki pa naprej ni bil smučljiv. Posmučala sva proti smučišču in po njem vse do avta, kjer se nisva mogla odreči pivu in tapas v okrepčevalnici. Vreme je danes kljubovalo vremenski napovedi in kljub počasnemu popoldanskemu snegu sva zopet na koncu veselo vzklikala ¡yujuju!







Sedlo Vrsic (Jure_N., 15.04.2019)

Milion idej, kaj so padale z vsakim km gurenjske avtoceste. Povsod dez zjutri. Na koncu sva pristala s Markotom na Neveji. Gor z gondolo, pa bova ze kej vidla oz nasla. Do sedla sva rabila skoraj 2 uri k je bilo vse zabasano, vidljivost nula. Nekako sva prisla gor, tam cakala na sreco k spremrlja hrabre in po kaki uri se je razjasnilo. Spodaj sneg predelan, malo namocen, nic ledeno. Cez padlo okol 10-20 suhega snega k pa je v zametih. Zameti so pokali takoj. Peljala proti oknu k se nama je odprlo in v dolino. Deviske poljane. Kaj lepsega na pondeljk. Smuka po ex smuciscu ki ne obratuje top. Na koncu se je nardila prov lepa simpaticna tura. Uzivala Jure in Marko







Prestreljeniško okno in sedlo Vršič (Damjan_S, 14.04.2019)

Na Nevejskem sedlu smo se, da bi kar čim prej prišli iz dežja na sneg, pa tudi da bi ubežali turno smučarski dirki, pustili zapeljati do koče Gilberti. Naprej smo se s severne strani povzpeli do Prestreljeniškega okna. Novega snega je bilo manj, kot smo pričakovali, nekje 10 cm. V megli so nam bile v pomoč zastavice tekmovalne trase, ki pa so jo potem očitno spremenili. Grapa pod oknom je dobro zalita, nov sneg pa je prekril trdo podlago, tako da je bil spust lažji kot sem pričakoval. Motila je difuzna svetloba. Na priključku smučin proti sedlu Vršič, smo ponovno nadeli kože. Med vzponom smo lahko opazovali še zadnje tekmovalke ter pobiralce zastavic trase. Zastavice bi nam pri spustu s sedla prišle prav, saj nas je zagrnila totalna megla, nov sneg pa je uspešno hitro brisal sledi predhodnikov. Na prelomu proti sedlu Bela peč pa se je odprlo in sproščeno smo lahko odsmučali v dolino.







Tuc de Costarjàs, Pireneji (France, 14.04.2019)

Snega je letos v Pirenejih malo. Strnjena snežna odeja se zato prične šele pri okoli 2000 metrih zato je bilo potrebno poiskati turo z dovolj visokim izhodiščem. Izbiro je še dodatno otežila današnja slaba vremenska napoved.

Odločitev za Cap de Clòsos, na katerega se je mogoče vzpeti s parkirišča žičnice na Plan de Beret (1845m) se je videla zelo ustrezna. Ob avtu sva stopila na smuči in se v smeri potoka vzpenjala proti sedlu. Pričelo je rahlo snežiti, na grebenu pa se je sneg spremenil v dež. Zato sva zavila levo proti vrhu nad zgornjo postajo žičnice, ki je za letos že opravila svojo funkcijo. Žal tudi smučišče ni bilo več označeno in zato je bilo smučanje v slabi vidljivosti bolj tipajoče. Niže pa se je vidljivost bistveno izboljšala in smučanje v dežju vse do avta je postalo skoraj ¡yujuju!







HAute Route Grand Lui do Mont Velana (Vanja_Starčević, 26.03.2019)

Po opravljeni Haute Route čez Verbier leta 2011. smo od 21. do 26. 3 smo opravili Haute Route Grand Lui varijanto do Cab du Mont Velan. ZA nadaljevanje do Zermata je potrebno še 3-4 dni, za kaj ni verjetno da bo vreme držalu, tudi večini je težko vzeti toliko dopusta za smučanje in bo ostalo za prihodnjost.

V četretek 21. 3. smo začeli smo v Argentieru, z žičnico se dalo vzpeti na Lognan (prejšnjo jesen je zagorela srednja postaja žičnice na Grand Montet, teden dni pred našo turo so zaprli tudi žičnico na Boschard zaradi taljenja tal in premikanja nosilnega stolpa. Po smučarski progi do pod Point de Vue, potem prestop na ledenik in po njem do Ref. Argentier (800 m vzpona 4 h; z Grand Monteta je bilo le 200 m vzpona in 2 h) Koča je v primerjavi z letom 2011 bila mrzla in brez tekoče vode tako da je vodo bilo potrebno kupovati.

Naslednji dan smo čez Col du Passon šli na ledenik Tour in po njemu na Col du Tour, ki ni bilo prehodne z zahodne strani zaradi opasti. Biloje potrebno povzpeti se na sosednje (južno) neimenovano sedlo, ki je vnekoliko višje (3340 m). Prvi del spust s sedla je bil zelo strm (cca 50 st) ins mo ga opravili z varovanjem od zgoraj, le Sanda je, kot zadnja, smučala brez. Sledilo je še 100 m sputa do platoja ledenika Teient, prečenje v rahlem spustu in zadnji vzpon do koče. Presenetilo nas je zelo malo število obisktgovalcev v koči Trient, bilo nas je le okoli 20. PP, voda in čaj 86 SFr

Tretji dan smo se razdelili: ker sem zaradi viroze in dehidracije komaj prišel do koče Trient sem z Zrinko smučal skozi Combe du Orny (namenjeni smo bili v Praz du Fort, ampak nas je zapeljala smučin) do višine 1600 m. Sledilo je še 1 h nošenja na smuči do tekaške proge ki je speljana na Champexom in zadnjih nekaj minut ponovno na smučeh, čisto do centra vasi. Boljše bi bilo da sva šla čez Col du Encandies, ker bi prismučala vse do Champexa, ali da sva da sva pravilno izbrala in zavila proti Praz du Fort (tudi je bilo smučljivo do dolione). Iz Champexa sva se z avtobusom odpeljala v Orsieres in naprej v La Fouly. Sanda, Anita in Tomislav sta šla čez Col du Grand Lui in smučala v Champex (1900 m spusta), razmere so imeli dobre.

V La Fouly-u smno prespali v Auberge Maya – Joie, PP 68 SFr. V spalnici za 10 smo bili sami, izkoristili smo priložnost za tuširanje. Razočarala nas je večerja(glede da gre za objekt v posljenem kraju): racclete z eno polovico kuhanega krompirja. Res je da služijo dokler želiš, ampak za solato so bile dve kisli kumarici na osebe, tudi juhe, ki si jo na večdnevnih turah želiš največ, ni bilo.

Naslednji dan smo nadaljevali skozi Val Ferret in se čez Plan de la Chaux se povpeli do Lacs du Fenetre in potem na Fenetre d en Haut. Spremljalo nas je sonce, veličastni pejsaži, nobene gneče ni bilo, na celotni etapi (do spusta na cesto) sva srečala samo še skupino treh.
Bile so opazne le sledi stare smučine, med Plan de la Chaux in Lacs du Fenetre je teren zelo plazovit.
Z grebena smo odsmučali smo na italijansko stran in se po cesti povzpeli do hospica na prelazu Grand St. Bernard. Čeprav ni možnosti za bivanje zuni smo izkoristili lepo popodne in nekaj časa presedel kar na nahrbtnikih. Sam hospic in atmosfera v njem so nas navzdušili: od pozdrava in dobrodošlice za vse popotnike v njihovem jeziku, čaja dobrodošlice, pomoči (Zrinki so popravili
zaponko na pancarju, ki je izpadla), celotnega počutja in programa. Udeležili smo se tui večernje službe v kapeli. Presenetilo nas je število obiskovalcev, sploh nismo planirali rezervacijo, in ko smem po naključju 7 dni pred turo brskal po njihovih straneh sem opazil da je ostalo samo še 7 ležišč. Po podatkih rezervacijskega sistema je na voljo 50 mest na skupnih ležiščih in 50 v sobah. Sicer so namestitvene možnosti večje, očitno je omejitev priprava hrane.

Naslednji dan smo po oblačnem in vetrovnem vremenu odsmučali po bližnjicah in cesti do Bourg St. Bernarda, seveda je vse bilo ledeno. V vodnikih, ki smo jih imeli je omenjeno nadaljevanje čez Col Prox in potem čez Cod du Montorge, ki je označeno na smučarski mapi iz leta 2009 (Swistopo). Ker od leta 2011 več ne obratuje sedežnica, ki je peljala proti sedlu na on-line dostopni ažurirani smučarski mapi (Swistopo via White Risk) omenjena varijanta ne obstaja več, ampak je kot edina označena smer čez Plan de Jeu, ki pelje daleč naokrog in prid do pod greben ki se vleče s Petit Velana. Mi smo šli po njej, ampak bi v stabilnih razmerah priporočili prvo omenjeno, ker po drugi varijanti se je na greben treba povzpeti peš (cca 50 vm strmine 40 st); mogoče bi bilo poprečiti tudi do pod Col Montorge, kar nismo imeli označeno – to je verjetno tudi najboljša opcija. Petsto metrov spust v Chaux du Jean ma je bilo najboljše smučanje na turi, sledil je vzpon na moreno in v megli in vetru do koče Velan 2670 m. Koča je od zunaj zelo atraktivna, ampak je zelo nefunkcionalna in je bilo mrzlo. Zaradi zaradi eliptične zunanjosti objekta so ležišča ob steni sobe nepravokotna in na širšem delu široka le 50 cm in se je dalo spati le na boku. Ostali so spali na dvojnih ležiščih, ki niso nameščena ob steni.
Ponovno nas je bilo malo, okoli 15. Prognoza za naslednji dan dopoldan je bila -10 C na 4000 m in veter 80-100 km/h. V takšnih okoliščinah ni bilo smiselno planirati vzpon na vrh in smo se odločili da takoj gremo v dolino. Čez noč je zapadlo 15 cm snega pri koči, bilo je megleno in zmerno vetrovno. Smučali smo po smeri vzpona do koče, nadaljevanje skozi dolino je zahtevalo števila snemanja smuči ker je zaradi premalo snega bilo veliko snemanja smuči zaradi nesmuljivih kratkih odsekov. Dalo se je prismučati do samega Bourg St Pierra, ampak celotni je sput trajal večk kot 2.30 h kar je za 1000 m višine dolgo (tudi dolina je zelo dolga).

Tomislav je z avtostopom šel b Martigni in od tam z vlakom v Argentier po avto, mi smo čakali v restoranu Hotelu du Cret, kje smo imeli rezervirano tudi prenočišče za slučaj da bi šli na Mont Velan. Ob 15.30 je Tomi prišel za vtom in smo se ob 16 h zapeljali domov.

Tura je bila lepa, meni lepša kot varijanta čez Verbier. Vreme smo imeli idealno, le zadnji dan smo se morali odpovedati planiranem vzponu na Mont Velan. Snega smo imeli vseh sort, veliko je bilo hoje s srenači. Razmere za smučanje v glavnem niso bile idealne (ojužen sneg, rahla skorja) ampak mislim da na takšne ture gremo predvsem tisti, ki si želimo gorniškega doživetja a smučanje je ob tem sekundarno.
Čaj za v termovko v nobeni koči (Argentier, Trient, Velan) ni več vštet v polpenzion, kar mi se zdi nesramno glede na cene PP ki so 65 EUR, oziroma Sfr. Najboljše smo se počutili v hospicu na Gr. St. Bernardu, priporočamo.

Slike prečenja čez Grand Lui (avtor je Sanda) so priložene, za ostale dneve in varijant so na linku:

https://photos.app.goo.gl/Poe6UTGcoAZiYBtXA

Na voljo je tudi GPS track.







Hornspitze (M.Corno) (Mirov, 13.04.2019)

HORNSPITZE (M.CORNO) 3148m (13.april.2017)
Ko štartamo iz Šempetra (ob 3h) proti Brunicu še kar dežuje, vendar se do vasi Lutago (Luttcah) in v dolini Riobianco kamor zavijemo že prične jasniti. Parkiramo na koncu doline v zaselku Gasteiger (nv 1450m). Iz parkirišča startamo ob 7h s smučkami na nahrbtniku in jih nesemo eno uro do koče Tratter (nv1853m) (smučke bi lahko nadeli že takoj pri avtu, a bi jih morali vmes parkrat sneti). Od tu nadaljujemo po zasneženi cesti do planine Gogealm (nv2027m) z idilično cerkvico. V desnem loku nadaljujemo po dolini pod hribom Pfaffennock do platoja Moos na nv~2300m, kjer se moramo rahlo spustiti, nato se držimo leve strani po dolini Moserllecke do pod vrha, ki ga po 4h urah hoje dosežemo z desne strani.
Na vrhu skoraj brez vetra in brez pretiranega mraza, vse okrog se valijo megle –vse drugo od napovedi (-6°C in 11h sonca).
Zgornji del spusta dokaj naporen, saj je nekaj novega snega, nekaj skorje, predvsem pa slaba vidljivost, ki nam onemogoča hiter spust. Srednji del bi bil idealen za smučanje (že rahlo odpuščen sneg), vendar je vidljivost še vedno zelo slaba. Ta se izboljša šele pod planino Gogealm, vendar pa je tu sneg že zelo zmehčan. Prismučamo vse do avta (kot že prej rečeno si moramo parkrat sneti smuči).
Zaradi kar precejšnje višinske razlike in slabših vidljivostnih pogojev dokaj naporna tura, vendar se že veselimo novih izzivom v naslednjem vikendu.







Pic de Rosari, Pireneji (France, 13.04.2019)

Iz najvišje evropske prestolnice je do Pirenejev samo dobrih petsto kilometrov. Ker to ni pretirano daleč in je bila vremenska napoved kar ugodna, je bilo potrebo iti pogledat, kako je tam s snegom. Vielha se mi je videla dobro izhodišče za večje število tur in delujoče (še ta teden) smučišče je obetalo nekaj snega. Pričakovanja so se danes uresničila. Od spodnje postaje žičnice Ori se je dalo v lepem sončnem vremenu vzpeti na obsežno planoto Baciver in od tam proti Pic de Rosari (2594 m), enemu od vrhov na njenem robu. Smučanje je bilo prav prijetno in tudi zanimivo ob hitro menjajočih se vrstah snega, končalo pa se je na že precej omehčanem smučišču, na katerem pravijo, da pogosto smuča tudi španska kraljeva družina. Ali je to res, ne vem, vsaj cena dnevne karte (52 €) pa bi to lahko potrjevala. Res lep dan - ¡Yujuju!







Hochgasser (Aleš_S, 13.04.2019)

Skrbno preučevanje vremenskih napovedi je pokazalo, da bo nekaj lepega vremena dopoldne na Tirolskem. Mislila sva, da je tudi v Avstriji zapadlo nekaj novega snega in sva za cilj izbrala bolj varen Hochgasser. Vožnja po deževni Sloveniji in deževni avstrijski Koroški ni kazala da bova videla sonce. Ampak malo za Matreiem so se na nebu pokazale modre lise. Pogled iz južnega portala Felber Tauernskega tunela je bil pa že prav navdušujoč. Malo manj pogled na snežne flike nad cesto. A je bilo treba le začeti, že po nekaj metrih sva bila na zvezni snežni podlagi. Sneg je bil trd. Novega snega praktično nič. Sonce se je pa tudi hitro skrilo. Nad Grünseehütte sva prišla v meglo. Ko sva prišla na vrh se je megla spustila in sva nekaj časa kraljevala nad oblaki. Smučanje je bilo super. Zgoraj pomrznjen sneg, za dobro vidljivost je poskrbelo sonce, ki je še uspelo prodreti skozi redko meglo. Malo difuzne svetlobe je bilo samo na spodnjem robu oblačnosti - ker je bilo to na bolj ravnem delu je bilo nemoteče. Ujela sva pa še nekaj kompaktnega pršiča za veselo vijuganje. Na koncu pa še skozi gozd, kjer je z nekaj ovinkarjenja šlo zvezno do najinega izhodišča. Juhuhu! Jurij in Aleš







*** pico
NovaVsebinaVse.html - V1.5-130309(krim)
RazmereMenu.html - (##########)
NovaVsebinaVse.html



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS