Zadnjih 20 prispevkov

Pozdravljeni!Pa naredimo križ s to slabo sezono,glede snega,sem si rekel in odpešačil na KRIŽ.Nahrbtik težek,ko smuči in pancerje daš gor,ko pa vidiš,da je pri Češki plošči,vse kopno(bil sem optimist)sem smuči in pancerje vrgel za prvo skalo in se odločil da grem na Križ pešaka,ko pa sem zagledal Stenarska vratca,mi je nekaj reklo,zakaj bi se samo jaz matral,naj se še cmuči in ajd nazaj,po težo.Smuči sem nosil do izpod skale pod Stenarski vrat,odsmučal,je kar mraz v senci,smuka pa fantastična,nato sem vpregel pse,naj se še oni in odpesjanil do izpod Križkega grebena in se peš odpravil na Križ,ker takega vremena ne doživiš vsak dan.Ob povratku sem odsmučal do kamor je bil sneg,nato pa spet muka v vročini pešačenje do Aljaževe koče,kjer je bilo ob 17 uri 25 stopinj,sledil ja wellnes v Peričnikovi vodi in kopajne v Blejskem jezeru.Želim vam veliko morskih užitkov,za turašice pa opozorilo!Ježki letos močno pikajo in oteklina splahni šele po 9 mesecih.L.P.Igor

S smuke z Mangrta sem sestavi video za lažje čakanje na naslednjo zimo.
Daljša verzija(8 min) je na: https://youtu.be/Rarr_Ka5dSc .
Krajša verzija je na: https://youtu.be/R6W9iDHzHHk .

Opozorilo: video je s 27.5.2017. Za aktualne razmere glej prispevek M&M.

Še nekaj teksta za izpolnitev kvote: "...Sem se pa hotel izogniti pomrznjenim delom, tako da sem štartal kake 2 uri pozneje kot predhodniki. To mi je večinoma uspelo, kotel v srednjem delu je ravno prav odmrznil, vstopni lijak (zgoraj sem smučal original sme) se je ravno mehčal, plačal pa sem pri rampah in prečnicah ter zgornjem strmem delu kotla, ki so bili že pri predhodnikih gnojni, sedaj pa so obilno plazili. ..."

S smuke z Mangarta sem sestavil video, za lažje čakanje na nov zimo. Daljša, 8 min verzija je na:
https://youtu.be/Rarr_Ka5dSc ,
Krajša, za bolj naspidirane, pa je na:
https://youtu.be/R6W9iDHzHHk .
Drugo leto bom za TK piknik pripravil slajd s statistiko ogledov enega in drugega :)

Opozorilo: to je bilo 27.5., za aktualne razmere glej objavo M&M.

(zgornji tekst ni dovolj dolg, dodajam: Prosim, napiši daljše obvestilo! To naj predstavlja zaključeno in razumljivo celoto.
Povezave na druge spletne strani naj bodo le dodatna informacija, ki ni nujna za razumevanje prispevka.)

Ponoči je vse kazalo na jasno vreme, a ko sva se pred jutrom pripeljala do jezu Kolnbrein je bilo začuda oblačno in sva se lahko takoj poslovila od kakšne bolj strme smuke, ker sneg ni ustrezno pomrznil. Sprijaznila sva se s turnim smukom z Ankogla preko ledenika v Kleinelendtal: lep in razgiban smuški svet, ampak dostop je pa "nemogoče" razvlečen. Da sva bila povsem s stilu turnega smuka, sva izpustila tudi "gnojnih" vršnih 50 m. Smuka po ledeniku in vse do podna je bila pa prav imenitna, le spodaj je sneg (pre)močno zaviral. Obsmučala sva tudi ogromno plazovino v spodnjem delu, ki je gor grede še ni bilo.

Strnjena snežna odeja se začne šele v samem zatrepu Steinkarboden, ki je sicer samo dobrih 200 m višje od parkirišča, a sva do tja navkljub uporabi koles rabila dve uri, resda v ležernem tempu. Navzdol grede sva na srečo našla "skriti" snežni jezik, ki nama je za dobro polovico skrajšal pohod od zatrepa do mostu. Na tej trasi je bil danes samo še en smučar, ki je "goljufal" z e-kolesom in za "kazen" zgrešil omenjeni snežni jezik; vsi pa smo goljufali prepoved in šli s kolesom do konca kolovoza. Naslednjič se raje odločiva za varianto preko Schwarzhorna, tja in nazaj.

Fotogalerija: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Ponoči je vse kazalo na jasno vreme, a ko sva se pred jutrom pripeljala do jezu Kolnbrein je bilo začuda oblačno in sva se lahko takoj poslovila od kakšne bolj strme smuke, ker sneg ni ustrezno pomrznil. Sprijaznila sva se s turnim smukom z Ankogla preko ledenika v Kleinelendtal: lep in razgiban smuški svet, ampak dostop je pa "nemogoče" razvlečen. Da sva bila povsem s stilu turnega smuka, sva izpustila tudi "gnojnih" vršnih 50 m. Smuka po ledeniku in vse do podna je bila pa prav imenitna, le spodaj je sneg (pre)močno zaviral. Obsmučala sva tudi ogromno plazovino v spodnjem delu, ki je gor grede še ni bilo.

Strnjena snežna odeja se začne šele v samem zatrepu Steinkarboden, ki je sicer samo dobrih 200 m višje od parkirišča, a sva do tja navkljub uporabi koles rabila dve uri, resda v ležernem tempu. Navzdol grede sva na srečo našla "skriti" snežni jezik, ki nama je za dobro polovico skrajšal pohod od zatrepa do mostu. Na tej trasi je bil danes samo še en smučar, ki je "goljufal" z e-kolesom in za "kazen" zgrešil omenjeni snežni jezik; vsi pa smo goljufali prepoved in šli s kolesom do konca kolovoza. Naslednjič se raje odločiva za varianto preko Schwarzhorna, tja in nazaj.

Fotogalerija: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vremenska je bila super in tako je tudi bilo. Ob šestih sem bil že na kolesu na poti ob jezeru. Cesto so še urejali in je bila zato vožnja zadnji km pred mostom bolj kolesarsko gaženje po sveže nasutem pesku. Od mosta do koče pa so cesto očitno že lani prenovili. Ni več kamnitih plošč in gre silno enostavno. Pri Osnabrückerski koči pustim kolo. Zaskrbljeno oskrbnico (ker grem sam) potolažim, da se bom javil, ko pridem nazaj. Na Preimlscharte grem kar peš po poti. Sneg je pomrznjen. K sreči sta dva pešaka prejšnji dan hodila po mehkem snegu. Tako strme snežne flike prečkam po njunih stopinjah. Drugače bi bilo treba z derezami. Preizkusim obhodno feratico mimo grape. V pancarjih, snegu in ledu je vse prej kot prijetna. Na Preimlscharte se mi odpre pogled na neomadeževano pobočje Hochalma. Jupii! Tu sta pešaka obrnila in mi pustila nedolžno belino. Sneg je predelan in vzpon je eno samo veselje. Šele zadnjih nekaj metrov pod grebenom naletim na plast babjega pšena, k sreči ni predebela in kmalu sem pod vrhom. Tudi na vrh gre brez derez. Pred mano so le sledi nekaj pešcev, ki so prišli po normalni poti iz Gießener Hütte, pod mano pa dva plezata po Detmolderskem grebenu. Smučam kar direktno iz predvrha. Ena sama uživancija, sneg je fantastičen. Odvriskam do škrbine. Nekaj metrov se je treba spustiti peš, saj je grapa na vrhu kopna. Iz grape prečim po ledeniku proti zahodu, pod menihom pa spet uživancija. Kljub poletnim temperaturam je sneg super, kakšen cm zmehčanega na trdi podlagi. Šele čisto spodaj, ko iščem prehode, padem v poletni gnoj. Zadnji zavoj naredim na 2100 m po 1200 višinskih metrov smučanja. V koči se pofočkam pri oskrbnici in po pivu na kolo in še en lep kolesarski spust. Juhuhu! Aleš

Štehijeva objava izpred nekaj dni nam je bila spodbuda, da še mi, preden začasno deponiramo smuči, skočimo na Ankogel. Za petek zvečer so bile napovedane nevihte, zato smo jo ob sedmih zvečer pospešeno ucvrli proti Osnabrücke koči, kjer smo prespali (Alen je za vsak slučaja rezerviral prenočišče, no bili pa smo prvi in edni gosti ob odprtju zares udobne koče v novi sezoni!). Ponoči je padalo in grmelo in zgodaj zjutraj smo se odpravili v turobno jutro. Nad slapom potoka Fallbach je začelo deževati (tu nekje smo končno stopili na smuči), v višini ledenika pa je dež že prešel v sneg. V megli, vse hujšem vetru in metežu smo vztrajali malo pod greben, nato pa v popolni difuzni svetlobi po deviški belini odsmučali po smeri vzpona. Pri zgornjem Schwarzhornsee je sprva kazalo, da jo bomo po najkrajši poti ucvrli v dolino, pa je bil na srečo Alen dovolj zagnan da smo se povzpeli še na Schwarzhorn. Tudi vreme se je začelo izboljševati. Z vrha se nam je Ankogel posmejal v brk, mi pa smo jo prešernih nasmehov odvijugali v dolino. Smučanje z Schwarzohrna je bil vrhunski desert letošnje turno smučarske sezone (samo za morebitne ponavljalce naj prišepnem, da ima vmes že tri krajše prekinitve). Še sedaj imamo usta do ušes!

Štehijeva objava izpred nekaj dni nam je bila spodbuda, da še mi, preden začasno deponiramo smuči, skočimo na Ankogel. Za petek zvečer so bile napovedane nevihte, zato smo jo ob sedmih zvečer pospešeno ucvrli proti Osnabrücke koči, kjer smo prespali (Alen je za vsak slučaja rezerviral prenočišče, no bili pa smo prvi in edni gosti ob odprtju zares udobne koče v novi sezoni!). Ponoči je padalo in grmelo in zgodaj zjutraj smo se odpravili v turobno jutro. Nad slapom potoka Fallbach je začelo deževati (tu nekje smo končno stopili na smuči), v višini ledenika pa je dež že prešel v sneg. V megli, vse hujšem vetru in metežu smo vztrajali malo pod greben, nato pa v popolni difuzni svetlobi po deviški belini odsmučali po smeri vzpona. Pri zgornjem Schwarzhornsee je sprva kazalo, da jo bomo po najkrajši poti ucvrli v dolino, pa je bil na srečo Alen dovolj zagnan da smo se povzpeli še na Schwarzhorn. Tudi vreme se je začelo izboljševati. Z vrha se nam je Ankogel posmejal v brk, mi pa smo jo prešernih nasmehov odvijugali v dolino. Smučanje z Schwarzohrna je bil vrhunski desert letošnje turno smučarske sezone (samo za morebitne ponavljalce naj prišepnem, da ima vmes že tri krajše prekinitve). Še sedaj imamo usta do ušes!

Štehijeva objava izpred nekaj dni nam je bila spodbuda, da še mi, preden začasno deponiramo smuči, skočimo na Ankogel. Za petek zvečer so bile napovedane nevihte, zato smo jo ob sedmih zvečer pospešeno ucvrli proti Osnabrücke koči, kjer smo prespali (Alen je za vsak slučaja rezerviral prenočišče, no bili pa smo prvi in edni gosti ob odprtju zares udobne koče v novi sezoni!). Ponoči je padalo in grmelo in zgodaj zjutraj smo se odpravili v turobno jutro. Nad slapom potoka Fallbach je začelo deževati (tu nekje smo končno stopili na smuči), v višini ledenika pa je dež že prešel v sneg. V megli, vse hujšem vetru in metežu smo vztrajali malo pod greben, nato pa v popolni difuzni svetlobi po deviški belini odsmučali po smeri vzpona. Pri zgornjem Schwarzhornsee je sprva kazalo, da jo bomo po najkrajši poti ucvrli v dolino, pa je bil na srečo Alen dovolj zagnan da smo se povzpeli še na Schwarzhorn. Tudi vreme se je začelo izboljševati. Z vrha se nam je Ankogel posmejal v brk, mi pa smo jo prešernih nasmehov odvijugali v dolino. Smučanje z Schwarzohrna je bil vrhunski desert letošnje turno smučarske sezone (samo za morebitne ponavljalce naj prišepnem, da ima vmes že tri krajše prekinitve). Še sedaj imamo usta do ušes!

Danes so začeli pobirati ekološko takso (5 eur), avto sva parkirala na zadnji serpentini. Spust je bil nekoliko slabši od želja, saj je potrebno kar nekaj odsekov peš. Z vrha se še da odpeljati povsem po desni varianti, kjer pa potem čaka daljša sitna peš prečka do robu 50 vm pod vrhom. Naslednja prekinitev je na italijanskem obvozu (60-70 vm), potem na plazu (25 vm), smučarija pa se zaključi 60 vm nad cesto.

Slovenska grapa je še v celoti smučarska, ampak povsem za las. V vršnem delu sta dve ožini, ki sta ožji od 180 cm. Malo se pobaše, malo pa spusti. Snežne razmere pa so bile v splošnem povsod še kar dobre.

Fotogalerija: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Dobri dve leti in pol nazaj sem prišel na idejo, da bi povezal smučanje na snegu in plavanje v morju, seveda na svoj lasten pogon. V četrtek smo končno ta projekt le izpeljali. Razmere na ledeniku so bile takšne kot jih je opisal Rok Medja, saj smo šli le en dan za njem. Kolesarjenje do Pirana je potekalo bolj ali manj brez problemov. Najverjetnjeje bomo projekt izpeljali tudi naslednje leto, ko bo cilj plaža bolj primerna za kopanje oz. plavanje. Bilo bi smotrno, da bi dodali nekaj plavanja, vedar je treba biti pazljiv, saj je zaradi krčev lahko nevarno. Na pomoč so nam priskočili pri Elanu, Slatnarju, Scottu, Obrisu in Actionmami.
Spremljal nas je fotograf Klemen Kunaver
Malo daljše poročilo in več slikc na: http://www.obris.si/turno-smucarski-blog/smucarski-pozdrav-poletju-od-snega-morja/

Po dooolgem času smo končno dočakali »frej« soboto. En klic, pa je bil plan narejen.

Ob 2.37 sva z Rafkom odšla iz Dražgoš. Vmesni postanek je bil v Lescah, kjer se nama je pridružil Vinko.
Odpeljali smo se v dolino Malte. Pokrajina tam je bila že ob jutranji zarji zares čudovita. Parkirali smo pri koči (Gasthaus Kölnbreinstüberl), se pripravili in ob 5.15 pričeli s hojo. Smuči smo nesli 10-15 minut nato pa na njih pripeli pancarje in »gas« v breg. Sneg je bil malo omehčan zaradi dežja ponoči, nato pa višje vedno bolj pomrznjen. Dva sva hodila s serenači, čeprav niso bili nujno potrebni. Nekje na polovici poti so jasno nebo deloma zakrili oblaki, vendar nič zato, kajti zrak je bil za hojo še bolj prijeten. Že malo pred 8. uro smo osvojili vrh sedla Kölnbreinspitze. Pogledi na gore, jezera, ... kar malo ti zastane dih ... zares čudoviti razgledi na vse smeri! Na vrhu si čestitamo in spijemo nekaj za uspešno osvojen cilj. Naj povem, da je Vinko v soboto prvič obul turne pancarje in se prvič preizkusil na turnih smučeh. Zaslužil si je turni krst in čestitke - še en turni extrem več. Kmalu nas je spet obsijalo sonce. Pripravili smo se za spust - okoli 9.30 pričeli s smučanjem. Sneg je bil z vrha še pomrznjen, nato pa ob spustu vedno bolj odjenjan. Zaradi dežja ponoči so smučanje malo ovirale »talilne ponvice«. Prehitro smo se približali kopnemu delu v dolini. Smuči smo ponovno naložili na rame in jih nesli do avta.

Mrzel potoček za hlajenje nog je zares prijal, mrzlo pivo pri koči pa še bolj. Po mesecu in pol brez turne smuke smo uživali zares več kot maksimalno.
Upam, da tale tura še ni bila poslovilna za letošnjo sezono.

Ekipa: Rafko, Vinko in Maja

"GOTTA GET UP - TO GET DOWN"

Ko sva se v petek zvečer pripeljala do Garaž nad Pasterzo, so nama ravno pokvarili vremensko napoved. Dež se je zavlekel pozno v noč, zjasnilo se je prepozno, tako da je v soboto premalo pomrznilo in so bile snežne razmere za strme smučine glede na prejšnji vikend prav porazne. Na ledeniku je bilo sicer trdo in nad Bockkarscharte celo požlejeno, ko pa sva prišla na strmo južno flanko Grosser Barenkopf-a (3396 m), je bila skorja samo še za "okras" in sva se začela do pasu pogrezati v mokro prhkobo. Ker je bilo nadaljevanje prestrmo (45+°) in preveč izpostavljeno, sva dobrih 150 m pod vrhom obrnila. Vračala sva se čez Breitkopf in opazila sledi dveh smučarjev, ki sta le malo prej obrnila v severni steni FKK. Že zjutraj sva opazovala helikoptersko reševanje v severni steni Grossglockner-ja, ki žal ni imelo srečnega konca (plaz mokrega snega).

V nedeljo zjutraj sva v slogu Cinca-Marinca šele ob pol sedmih zaštorkljala po tunelu, Gamsgrubenweg je z nekaj prečenji snežišč normalno prehoden, sneg se začne takoj nad "mestom za pinik" na koncu poti. Po ledeniku spet do Bockkarscharte, mimo Eiswandbichl-a na južni greben in po njem na Mittlerer Barenkopf (3358 m). Odsmučala sva po vzhodni flanki (45-°, 100+ m) in nad Bockkarscharte ujela pristopne sledi. Sneg mehak, na strmini je tudi malo plazilo, sicer pa prav luštna smuka po gnilcu; edino v zaključnem delu je močno cukalo. Vreme je začuda tudi lepo držalo, večkrat naju je celo pozdravila modrina.

Fotogalerija: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Letošnjo bolj klaverno sezono smo kot skoraj vedno zaključili v okolici Kolnbrein jeza. Smučali smo z Ankogla, kjer je bila smuka čez ledenik super in pa s Schwarzhorna, kjer je bila smuka že bolj južna, ampak še vseeno OK, sploh spodnji kanal je bil fajn.
Sezona se v Malti zaključuje, v hribih nas ni bilo veliko, še največ na Kolnbreinu, ki v spodnjem delu mimo slapa ni več zvezen.
Več fotk na TurnaRit.si

Opis in slike na salzburških straneh o lepi grapi mi ni dal miru. Dešifriral sem, da Geislspitze poznamo nad Malnitzom kot Vorderer Gesselkopf.. Pa se da nanj priti tudi iz druge strani iz Sportgasteina. Iz Malnitza na avto vlak in potem po plačljivi cesti do Sportgasteina. Od parkirišča je še 3 km do izhodišča, ki jih je najlaže prepeljati na kolesu. Vzpon je možen po poti do Hagener Hütte. Midva sva raje izbrala Eselkarrinne. Hitro sva bila na snegu. Do vrha žleba sva šla peš potem pa na smuči in po strmem žlebu do običajnega dostopa iz Hagenerhütte. Na vzponu so naju strašili črni oblaki in nekaj kapljic. Pa sva vseeno prilezla na vrh in odsmučala v smeri pristopa. Po kratkem vzponu nazaj na greben sva prečila do vrha Wallnerrinne. Zgoraj je bilo še nekaj mehkega snega potem pa super. Grapa je res lepa. Kamenja je bilo nekaj le v spodnjem delu. Potok je bil še lepo skrit pod snegom. In tako nama ni preostalo drugega kot da sva neskončno uživala. Juhuhu! Jurij in Aleš

Ledenik pod Skuto je še vedno aktualen. Na enem mestu je že treba za nekaj metrov sneti smuči. Sneg danes ni bil nič pomrznjen, vendar razmere dobre za smučat. Prvi vzpon sem odvil v na snežišče levo od ledenika in na koncu v krajšo grapo. Drugič do vrha ledenika. Lepa poletna tura.

Šel sem iz Kota mimo Staničeve koče na Kredarico in nazaj. Do konca prečke nad Peklom sem smuči nosil, naprej sem hodil na smučeh, saj je bil sneg precej južen. Odsmučal sem od vodnega zbiralnika na vrhu Kredarice(2541m) naravnost proti Staničevi koči. Tam je bila smuka najboljša, naprej pa mimo Staničeve koče in nad Peklom. Pod Peklom pa še do Debelega kamna in še naslednja strmina, nato pa zaključek smuke na cca 1700m, podobno kot na Križu, nato pa še peš sestop do avta.

Šel bi v Avstrijo, za primer da nimaš družbe, je bila pa tudi to dobra rešitev za 800 višinskih metrov smuke.


Če pa jutri, v nedeljo, 04.06.2017 slučajno kdo odhaja na smuko v Avstrijo v dolino Malte, ali kam drugam, se pa priporočam, da me kontaktira na mail ali pa na 051 365-543, da gremo skupaj, da bo družba in manj stroškov.
Moja standardna družba žal hodi na smuko navadno v soboto, meni pa to ne znese, za nedeljo pa ne najdem smučarske družbe. Peljem lahko jaz, ali pa prisedem.
Danes čez dan bom težko dosegljiv, zato se priporočam za kakšen sms, potem pa pokličem, da se dogovorimo.

Lep pozdrav, Rok

Ker nisem dobil nikogar za na Koelnbreinspitze, sem se pa odločil za ledenik pod Skuto. Danes je bila še možna neprekinjena smuka od vrha ledenika, do vznožja, ampak samo po čisto levem robu, gledano od spodaj navzgor, pač količina snega taka, kakršna je navadno julija in včasih celo se avgusta. Sneg pa je bil za smuko res dober, le malo odjenjan na trdi, dokaj ravni podlagi. S smuko sem bil zadovoljen, sem pa bil danes tam edini smučar. Poznale pa so se še sledi nekaj smučarjev, verjetno od vikenda.

Tudi jutri sem prost in sem za jutri pa res planiral Koelnbreinspitze, pa mi je kolega zatajil.
Če se slučajno kdo odpravlja jutri, v četrtek 1.6. tja, naj mi sporoči, lahko tudi na 051 365 543, da se ne bom vozil tja sam. Lahko peljem, ali pa se prisedem. Če ne bom našel družbe za v Avstrijo, bom pa zgleda "moral" spet nositi več ur smuči do snega nekje v naših hribih ...

Namesto klasične ture na Johannisberg smo pod njim prečili v Schneewinkel in se povzpeli na Schneewinkelkopf. Smučali smo direkt v smeri Pasterze – bila je prava puter smučarija. Potem smo se ponovno navezali in nadaljevali proti Oberwalderhütte in tunelom. S parimi prekinitvami smo pridrajsali do tunelov.
Več fotk na TurnaRit.si

Ta konec tedna so bili vrhovi okoli Kölnbreinskega jezera priljubljena izbira turnih smučarjev in večina je bilo že povedanega.
V soboto sva kupila tri tedensko cestninsko karto, ki je s 25 evri le malenkost dražja od enkratne. Vzpela sva se pod Petereck in kljub sorazmerno pozni uri uspela ujeti še čisto prijetne snežne razmere, bilo pa je res vroče. Prespala sva v campu v Malti ter naslednji dan ponovila turo, a tokrat proti Kölnbrein Spitze. Bila sva veliko bolj zgodnja, kar je bilo dobro, saj se je po dvanajsti uri moč sonca že pričenjala poznati na še ne predelanem snegu.
Na obeh turah sva srečala kar nekaj znancev in prijateljev ter dopisnikov in bralcev tega spletišča. Z nekaterimi smo izmenjali nekaj besed, z drugimi tudi kaj več, spet s tretjimi pa smo na koncu spili pivo v campu v Malti.
Čeprav snega letos res ni veliko in so razmere že čisto junijske, pa je s pobočij Kölnbreina še vedno mogoče prismučati skoraj do avta. Videti je, da se bo še kar nekaj časa splačalo priti sem.

Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

1389 (od 20 Jun 17)
Stevilo trenutno prikljucenih uporabnikov: 17

 
NovaVsebinaVse.html - V1.5-130309(krim)
NovaVsebinaVse.html
*** gora