Razmere v gorah

RSS podatki

Prispevki zadnjega meseca: (32)

• Turnosmučarski piknik (Aleš_S, 23.05.2022)
• Kolnbreinspitze (Matjaž, 22.05.2022)
• Ledine - nad Jezersko sedlo (Aleš_S, 19.05.2022)
• Spielmann (Alen, 15.05.2022)
• Zaključek freeride sezone (Swiss, 15.05.2022)
• Pod Petereck (France, 15.05.2022)
• Malta (Matjaž, 15.05.2022)
• Oberlercherspitze (Aleš_S, 15.05.2022)
• Kölnbreinspitze (Aleš_S, 14.05.2022)
• Kölnbrein (France, 14.05.2022)
• Rodica (Afriški_Janez, 10.05.2022)
• Kotovo sedlo (Matjaž, 10.05.2022)
• krvavec (Matjaž, 02.05.2022)
• Cima Marmotta (3346m) (Mirov, 29.04.2022)
• Monte Cevedale (3769m) (Mirov, 28.04.2022)
• krvavec (Matjaž, 30.04.2022)
• Hundskogel (France, 30.04.2022)
• Obertauern (France, 28.04.2022)
• Le Grand Casse (Vital, 27.04.2022)
• Prestreljenikovo okno (Matjaž_Duh, 27.04.2022)
• Šentanski plaz (Čeha, 25.04.2022)
• Križ (Aleš_S, 25.04.2022)
• Zelenica (Matjaž, 22.04.2022)
• krvavec (Matjaž, 20.04.2022)
• Draški rob (Ivansos, 20.04.2022)
• Sedlo Uršič (2280m) (Johnny.S, 18.04.2022)
• Kanjavec - popravek (Damjan_S., 18.04.2022)
• Kanjavec (Damjan_S., 18.04.2022)
• Kaninsko smučišče (France, 18.04.2022)
• okno prestreljenik,bela peč (Matjaž, 18.04.2022)
• Proti Sedlu, Prestreljenik (Jurij_Šoba, 17.04.2022)
• Škrbina Mrzle vode (Mirov, 16.04.2022)

Zadnjih 20 prispevkov

Še danes lahko prijavite svojo udeležbo na Turnosmučarskem pikniku. Prijava po elektronski pošti na naslov piknik@turni-klub-gora.si z navedbo imena in priimka udeleženca. Posebej navedite svoje želje za hrano, če ne jeste mesa (čevapčiči, klobase, piščanec…), še posebej pa vas prosimo, da navedete želje glede vrste in približne količine pijače, če ne pijete piva.

Več informacij pa je na spletni strani TK gora.

Se vidimo v sredo!

Aleš

Včeraj moja druščina zopet nad jezom Kolnbreinscpeiher.Moj zetorski pripravnik Jan se povzpel na vrh Kolnbreinspitze in odsmučal,z Rokom pa sva se zadovoljila z sedlom pri križu.Z razliko od prejšnjega tedna je snega že precej manj,pa južen je bil že od samega jutranjega starta.Nosit je treba od avta dobrih 10.min,potem pa pred žlebom zopet en kopen prestop.
Bilo je pa lepo,nam se je isplačalo ponucat še veljavno A vinjeto,zdaj pa na piknik TK Gora,potem pa morda najdemo kje še kako fliko snega in sezona 21/22 se bo za vedno zapisana samo še zgodovini.
Lp in se vidimo na pikniku pod kozolcem.

Razmere na Ledinah so podobne, kot so običajno v juniju. Gor sva šla po Slovenski, ki je kopna, razen snežišča pred vstopom. Nad izstopom iz Žrela je še lepo zasnežen žleb. Ledenik pod Skuto je še brez kamenja in ponvic. Na Jezersko sedlo sva prišla v supergah. Ker nama prečka pod steno Križa na bigfootkah ni bila čisto všeč, sva odsmučala proti sedlu in prečila na ledenik. Peš sva se sprehodila do žleba pod kočo in odsmučala kakšen meter pod izstop iz Žrela. Potem pa spet po Slovenski in do avta. S kratkimi smučmi je bilo prav lepo. Juhuhu! Jurij in Aleš

v soboto smo zaradi obveznosti odšli pozno v Glocknerhaus in nismo uspeli pravočasno priti v kočo, zato smo prespali ob cesti tik pred domom. Ob 6. uri zjutraj naju je zbudilo sonce i odpeljali smo se pred Glocknerhaus in hoteli na kavo, ampak pri Avstrijcih pa ne moreš niti spiti kave, če nisi spal v koči.
S parkirišča začnemo sa smučami proti Untere Pflandlschare in po grebenu do Spielmanna. Sneg je bil trd, a srenači niso bile potrebne. Smuči pustimo na 2850 metrih in na vrh z derezami. Dan je bil sončen in topel z nekaj oblaki, ki niso motili.
Spust po južnoj flanki je potekal po odličnem zmehčanem snegu vse do jezera Pfandlschartensee. Tam smo vrnili kože in se odpravili proti Schartenkopfu. 50 metrov pod vrhom sva slekla kože in Juhuha skozi kuloar do Nassfeldspeicherja.
Tam je snega konec in do parkirišča smo imeli še 10 minut po asfaltu.
Odlična tura z malo obiskovalci, žal je malo snega in verjetno je bil zadnji vikend za smučanje s parkirišča.

Pozdravljeni!
V nedeljo sem jo mahnil na Kanin kot zaključek te sezone.
Bila je enkratna. Le tiste ogromne količine snega, ki sem ga vajen ni bilo.
Pa vendar sem izkoristil kar je bilo možno.
No v nedeljo pa je bilo najprej sproščeno po smučišču. Potem pa po nedelujočem smučišču na Prevalo in nato v Italijo.
Snežne razmere so bile prave zgodaj pomladanske. Po našem smučišču ravno prav odpuščene, po italijanskem pa še vedno trdo. Med potjo sem srečal kar nekaj turašev med njimi tudi so doajena Boža. Kar dolg pomenek o tem turnem in freeride smučanju sva imela. Veliko je bilo tudi drugih Slovencev in Matej iz Gabrji. Potem pa po italijanski strani smučišča do malo pod Gilbertija, ker je že dolgo zaprt se nisem vzpel do njega. Nazaj pa opoldne, počasi čez Prevalo in Prestreljeniško Šrbino na Pode. Tu pa odmor in poležavanje na ležalniku. Lep dan je bil. " Škuoda ker je že kounc, pridem več ksno ".
LP Swiss in srečno še naprej!

Za cilj drugega dne v Malti sva izbrala smer proti Peterecku. Tokrat je bilo že zgodaj zjutraj veliko turnih smučarjev in srečala sva kar nekaj znancev in prijateljev. Snežne razmere so bile skoraj idealne - ravno prav omehčan sneg. Da ne bi teh razmer zamudila sva se odločila turo končati pod skalami Bockrückna levo od Peterecka. In res je šlo na juhuhu skoraj do avta, le na enem ali dveh mestih se je sneg malo globje vdiral. Za konec sva občudovala Aleševe in Juretove vijuge na nasprotni strani doline ter skupaj z njihovima avtorjema posedela na analizi.

Včerajšnje zgodnje ustajanje je že po dveh urcah vožnje začelo vračati zamujene minutke v domači postelji z lepimi pogledi po dolini Maltatal.Tudi mi trije smo se med množico Slovenskih in Avstrijskih turnih veseljakov povzpeli do sedla pod Kolnbreinspitze.Razmere sta opisala že Aleš in France,jaz dodam le to,da pridite tudi vi,ne bo vam žal.
Srečanje in čvek z Francetom ter Darjo pa nam je že tako lep dan samo še polepšalo.
lp m

Z Jurijem sva ostala v Malti. Ker sta bila hotel in Kölbreinstüberl zasedena, sva prespala v Gmünderski koči. Zjutraj nisva prav hitela, okrog osmih sva zakorakala čez jez. Do prvih krp snega je slaba ura, do zvezne snežne odeje pa dobra ura. Snega ni veliko, so pa prehodi mimo plošč in po žlebu neproblematični. Še najmanj snega je nad jezerom, kjer se je treba navzgor malo pretikati med skalami (navzdol je smučarski obvoz po levi strani). Prav veliko smučarjev nisva srečala. Pod smučarskim vrhom je bilo pobočje popolnoma gnilo in se je palica udrla do ročaja. Zgažena je bil pot po grebenu na vrh, pa ni zgledala prav simpatično. Iz Hochalma so bile smučine proti Beljaški koči. Ali je kdo smučal iz Ankogla se pa ni dobro videlo. Začeten spust po gnilcu je zahteval nekaj več napora. Pod jezerom in vse do žleba je pa bilo eno samo veselje. V žlebu spet veliko gnilca, potem pa spet dobro do konca snega. Sledilo je smučarsko pretikanje po snežnih krpah. Peš bi bila verjetno hitrejša ampak ne bi bilo tako zabavno. Juhuhu! Jurij in Aleš

Proti pričakovanju v soboto na Kölnbeinu ni bilo gneče, tudi slovenskih smučarjev nismo srečali. Razmere so bile fajn. Z Jurijem sva se povzpela na vrh. Žleb je letos bolj strm kot ponavadi. Ker je bilo v soboto v žlebu še veliko mokrega snega sva pred vrhom raje zavila v desno grapico, kjer je bilo nekaj ledu, ampak z drezami ni bilo problemov. Smučala sva tudi skozi žleb. Pobočje nad žlebom je bilo super. Vršni del žleba sva pa bolj poabručala kot pa presmučala. Po kratkem spustu sva se vzpela še do križa in se pridružila Darji in Francetu. Smučarija je bila super in prismučali smo le nekaj minut do piva. Juhuhu! Jurij in Aleš

Pred par dnevi so šele odprli cesto proti Kölnbreinskem jezeru. Zamuda je nastala zaradi popravila dela ceste in ne zaradi snega. Tega je letos zelo malo in je videti, kot da bi bili sredi junija. Vseeno pa ga je še dovolj. Z Darjo sva se odločila za vzpon do Kölnbreinskega sedla, srečala pa sva tudi Aleša in Jurija, ki sta šla vse do vrha Kölnbreinspitze. Na koncu smo vsi skupaj privriskali tik do parkirišča.

Za poslovilno turo sezone sem izbral Rodico. Majska Rodica ima poseben čar. Njene cvetoče travnate planjave spominjajo na Mongolijo, vmes pa snežni jeziki poskrbijo za dobro smuko.
Sneg se začne na planini Suha in je neprekinjen do sedla med Rodicama. S kužiko Chouquette ( Šušu ) sva od sedla nadaljevala po grebenu proti vrhu in se ustavila 40m pod njim pri zadnjem možnem smučarskem štartu. Dalo bi se sicer prav z vrha smučat na sever ( tako kot je 2 dni prej moj prijatelj in največja legenda ter ikona našega turnega smučanja Rok Medja ), ampak je nekaj grdih prekinitev pa sem raje nižje štartal. Torej 40m pod vrhom sem se spustil iz grebena na sever pa prečil proti sedlu. Sneg je bil tam gnil in kar nevaren, pod njim so dokaj globoke luknje in 2x se je za mano udrlo. Iz sedla proti Suhi pa neprekinjena uživancija. Le nad žlebom je 2m dolga skalnata kopnina in sem moral snet smuči. Do vikenda bo pa kar nekaj prekinitev. Prismučal sem pa dobrih 100 dolžinskih metrov od stanu.

Lepa napoved vremena kar vabi v gore.Z našim Janom v Planici zajahava bicikle,ustavil naju je sneg,nato pa smučke na noge in gas do Kotovega sedla.Smučanje iz vrha zaradi pred dnevi novozapadlega snega ni nudilo nekih presežkov,pod Kulovarjem pa slika vse do kolesa čisto drugačna.Sneg predelan ravno prav ojužen,tako,da je bilo potrebno tudi zavriskati.Hidracijski napitki v Tamarju pri gospodični Viki pa v popoldanski že v poletni vročini nadvse navdušojoči,tako,da je z biciklom do avta letelo kar po zraku.
Cesto v Maltatal pa menda odprejo 12.5.,tako da se vidimo tam.
lp

Na domačih poljanah sneg vztraja,vztrajam pa tudi jaz.Z biciklom do Rozke in naprej na Zvoh kar peš.Snega v konto proti plaži je še vedno dovolj,potem je pa najbolje nazaj gor na vrh Krvavca in naprej po levem kraku gledano navzdol mimo oddajnika nazaj z dvema kratkima prestopoma kar na smučeh po travi do bicikla.Vse varne hiše včeraj zaprte,kako bo danes,se pa še ne ve.

Cima Marmotta (3346m) (29.april 2022) - Valle Martello
Prespimo v koči Nino Corsi (nv 2265m). Enako kot prejšnji dan, vstajanje ob 5h, zajtrk, priprava opreme, ob 6h start izpred koče mimo cerkvice do zaledenelega slapu. Tudi prvi del do pod koče Martello je enak kot prejšnji dan. Od tu dalje (nv2550m), nadaljujemo v klanec, rahlo v levo, kjer pridemo na (nv2760) na manjšo poravnavo. Nadaljujemo rahlo v klanec, preko poravnave proti levi, skozi ožji prehod, nato pa proti desni dokler ne dosežemo ledenika na (nv2990m). Od tu je lep pogled na greben in naš cilj. Nadaljujemo preko ledenika, širine enega km, potem pa se proti koncu vse strmeje dvignemo na greben (nv3300m). Tu pustimo smučke in pešačimo do vrha Cime Marmote (nv3346m), ki ga dosežemo v dobrih treh urah. Na vrhu se zadržimo malo več časa, saj je tudi danes jasno, brez oblačka in tudi brez vetra. Razgledi čudoviti na vse strani, občudujemo naš včerajšnji cilj Monte Cevedale....
Spust opravimo v smeri vzpona, do nekje (nv3000m), 10-20cm pršiča, smučarija odlična, nato pa kar naekrat skorja in smo tudi vsi naenkrat v snegu... tako je do konca ledenika. Pod ledenikom, do koče, nekje sneg še trd, nekje še malo skorje, vendar smučarija dobra. Na izhodišču - pri koči - po presmučanih šestih km, smo malo pred dvanajsto. Zopet zasluženo pivo, priprava opreme in peš nazaj do avta. Sledi še dolga vožnja do doma.
Za nami sta dva izredno lepa dneva in tudi dva dni uživaškega smučanja. Še veliko takih.

Monte Cevedale (3769m) (28.april 2022) - Valle Martello
V treh z avtom, se v sredo 27.4. dopoldne ob 10h odpravimo proti že dolgo ogledovanemu Monte Cevedalu. Preko Tolmezza, Sappade, Brunica, Bolzana, v dolino Valle Martello, do koče Schonblick - parkiramo pred spodnjo postajo tovorne žičnice (nv 2080m). Smuči nesemo do potoka, kjer si jih že kar takoj nadanemo in se vzpenjamo ob potoku do širše poti. Zaradi vmesnih kopnih delov smučke dvakrat snamemo in jih nesemo do koče Nino Corsi (nv 2265m) - ki bo naš dvodnevni dom - kjer smo malo pred 18h.
Vstajanje ob 5h, zajtrk, priprava opreme, ob 6h start izpred koče, mimo cerkvice do zaledenelega slapu. Tu si nadenemo smučke in začnemo s hojo skozi ožji prehod, preko katerega pridemo do prve poravnave. Tudi tu je parkrat kopno, zato moramo smuči nekajkrat tudi nesti. Počasi se dvigamo po širši dolini proti levi, do strmejšega prehoda pod kočo Martello in nato do poravnave pod kočo (nv 2550m) kjer smo v dobri uri. Nadaljujemo po širši dolini do manjše vzpetine na nv 2800m, nato se rahlo spustimo in nadaljujemo po ledeniku rahlo proti desni do prvega vidnega grebena na nv3200m (desno vzpetina Tre canoni - ostanki težkih topov iz 1.SV). Tu v dolgem levem loku zavijemo do drugega vidnega grebena na nv3400m, od koder prvič zagledamo naš cilj. Hodimo naprej po ledeniku do pod našega vrha, nekje do nv3550m. Tu se strmo vzpnemo na greben (nv 3740m) - zadnjih nekaj metrov pod grebenom polededenel sneg- nato še nekaj deset metrov po grebenu do vrha Monte Cevedale (nv3769m), ki ga dosežemo v 4,5 urah.
Na vrhu piha, tako se samo fotografiramo in odpravimo nazaj na greben oziroma malo pod greben, kjer smo pustili smuči.
Smučamo v smeri vzpona, zgornji del okrog 10cm pršiča, pod nv3200m, tudi napihan sneg, vendar se je dalo lepo smučati. Tudi v spodnjem delu, kamor prismučamo z več postanki, sneg malo mehkejši, vendar smučarija še vedno odlična. Nazaj v koči smo malo pred 14h, po presmučanih desetih kilometrih.
Za nami je lep, jasen dan, brez oblačka, z malo vetra, dolga tura, saj smo skupaj naredili več kot 20km. V kočo na zasluženo pivo, potem pa počitek za jutrišnjo Cimo Marmotto.

Na domačem Krvavcu se še vedno po snegu prismuča iz vrha Zvoha,do bicikla pri Rozki.Razmere za smučanje so ravno tako uživaške kot je France opisal iz Obertauerna,le,da tu ne dela niti ena naprava in je treba do vrha kar na lasten pogon.So pa odprte že nekatere varne hiše,tako da za hidracijo po turci lahko oskrbite svoje telo.Moje smuči še ne bodo romale v kot,upam,da tudi vaše še ne gredo na poletni oddih.
VSEM PA ŽIVEL 1.MAJ
lp m

Danes sva izkoristila nedelujoči del smučišča Obertauern in se vzpela mimo žičnic ter naprej na vrha Hundskogla. S smučmi je šlo skoraj do križa na vrhu. Po lepo predelanem spomladanskem snegu sva nato smučala do sedla pod Plattenspitze, prečila pod tem vrhom in na primernem mestu posmučala nazaj na planoto ter po njej do parkirišča. Razmere so bile odlične. Ker je bilo še zgodaj, sva se po okrepčilu odločila še za vzpon po nedelujoči smučarski progi do zgornje postaje žičnice Plattenkarbahn. Tudi tu je bilo smučanje eno samo veselje, le da naju je na koncu pozdravil rahel dež.

Na Obertauenu je še kar nekaj snega. Smučišče dela do prvega maja, pa še to samo tri žičnice. Vse ostalo pa je domena turnih smučarjev.
Ker sva bila zjutraj nepričakovano zgodnja sva kupila dnevno karto, ki je sedaj znižana za 30 %, in od devetih do štirih vadila leve in desne zavoje - kot v starih časih. To naju je tako navdušilo, da sva se odločila ostati še en dan.
Naslednji dan sva šla do pod vrha Seekarspitze, delno tudi po nedelujočem smučišču. Smučanje po malo zvoženih pobočjih zunaj smučišča je bilo odlično - pravi firn.

Slabih dvajset let nazaj , ko sem prvič smučal okoli Tignes-a, sem opazil mogočno steno s izrazitim vrhom. Le Grand Casse 3855 m, takoj sem pomislil, mogoče se bi jo pa dalo peljati na drugo stran.
No po dolgih letih sem predlagal , da gremo pogledat. Primož, Lado in Bogdan so bili takoj za stvar. Prvi je malo potelefoniral o razmerah in določil sredo za vrh, drugi rezerviral kočo , z Ladotom pa sva poskrbela okoli opreme.
Opremo smo naložili že v ponedeljek zvečer, v torek ob 5 h smo zmetali še nahrbtnike v avto in po 10 h vožnje prispeli na prkirišče nad krajem Prolongan.
Prvi del smo se povzpeli po smučišču , nato pa zavili v krnico, desno od zadnje postaje sedežnice. V koči Col de la Vanoise,smo bili po dobri 2,5 h, zmerne hoje. Spanje s solidnim zajtrkom in večerjo ( popust na spanje članstvo PZS ) stane 45,00 EUR .
Zjutraj smo štartali šele ob sedmih, na vrhu so bile zastave , zato se nam ni mudilo. Prvo polovico smo naredili na smučeh, ko se ledenik postavi pokonci , pa je treba nositi. Ob zmerni hoji smo bili opoldne na vrhu, veter se je popolnoma umiril, razled na vrhu pa enkraten. Preden smo uspeli malo popiti , in zaužiti vso to lepoto , je Primož že odrinil.
Smučanje v zgornjem delu dobro , trdo in napihano, nižje v senci še pršič, malo mehke klože , nad kočo pa lepo odjuženo. Težavnost (nekoliko visoka ocena S 4 ) , primerljivo s Brano vendar realno manjša izpostavljenost.
Ob pivu in martinčkanju so dočakali večerjo. Zjutraj smo se povzpeli na nasprotni hrib , kjer je na vrhu ledenik, okoli 3200 m.
Vreme ponovno brez oblačka, na senčnih pobočjih proti koči se je našlo še dovolj pršiča. Na najlepši flanki je že zjutraj izival lokalc, s pahljčo francoskih zavojev . Reakcija je sledila takoj - dvojna porcija kamniških zavojev.
Še spust do koče , nato pa v dolino. Spotoma še klepet s simpatičnim svizcem , pa v avto in proti najlepši deželi.

Vremenska napoved je bila lepa in tokrat tudi točna - po nočnem dežju in sneženju se je na kaninskih hribih naredilo prekrasno jutro in še lepši dan, pocukran s pršičem :) Zgodaj, ob 4.30 sva z Markom krenila iz Novega mesta proti prelazu Na žlebeh. Dež je padal skoraj ves čas in šele malo naprej od Jesenic se je začelo vedriti. V Kranjski gori pa naju je že pozdravilo sonce in takoj nama je bilo lažje pri srcu ;)
Na sneg sva stopila le nekaj metrov od avta ter veselo nadaljevala navkreber. Gužve ni bilo, saj je 27.4. praznik le v Sloveniji... Nočna pošiljka snega se je z višino večala. Pri koči Gilberti ga je bilo dobrih 5 cm, na Prevali pa že preko 10cm + veter in temperatura pod lediščem. Na sedlu preko 20cm, pri Prestreljenikovemu oknu pa že blizu 30cm - žal je tu sonce pršič že spremenilo v mehek južen sneg, a je bilo vseeno lušno :)
Pri smuki z Okna na slovensko stran se je malce plazilo, a ni bilo sile. S sedla proti Prevali uživaški zavoji po aprilskem pršiču, kar je sledilo še nekje do 1900m v Italijo, nižje pa je bilo sonce že premočno. Spust od Gilbertija v dolino je najbolje opraviti kar po zratrakirani špuri, ostalo je podobno precej zorani njivi gnilega snega - nižje je bilo bolje, saj ni bilo novega snega...
Skratka lušna poznoaprilska smuka :)