Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
sobota 14.marec 2026 - 12:57 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (58)

Zadnjih 20 prispevkov


Mittlere Malheim Spitze 3364 (Status_connected, 13.03.2026)

Prvih 500 višincev od P je snega samo...no, ni ga. Od 1900 do Essener-Rostocker hütte 2180 gre potem s kratkimi peš vložki na smučeh. Nad 2500 je včeraj zapadlo od 5 do 10 cm novega. To je bilo dovolj za prijetno smuko na ledeniku in tudi na SZ pobočjih nižje. Na skoku z ledenika na vršni greben je že 2m gole skale. Na dol sva si pomagala z vrvjo. Po grebenu do vrha dereze niso bile potrebne.
Na gori sva bila kljub skoraj polni koči in sončnemu vremenu ves dan sama!
Krasno!






Košutna (Gabro, 13.03.2026)

Veliko vsega, predvsem pa megle. Od Jezerc do planine se gre peš, z nekaj lažjimi ali pa tudi težjimi koraki. To pomeni predvsem spoznavanje globine snega in vrste ruševja. Na planini Koren počakam ali se bo vsaj malo razkadilo. Se je za silo. Še najbolj v smeri Košutne, zato jo mahnem na njo.
Njena lepa a kratka flanka, vam da omogoča lepo smuko. Na sedelu proti Korenu me spet ujame megla in bolj kot ne na pamet mahnem na vrh Košutne. Vmesne krajše razjasnitve, če to sploh so, izkoristim za hiter spust nazaj. Podlaga za te temperature čisto v redu. Niti ne preveč omehčano. Na koncu še preverim Matjaževe informacije o prijaznem žičničarju na Kržičšu. Res je. Ata ustavi vse turiste in mi dovoli furo do vrha. Lep pozdrav, Samo.






Ovčji vrh (Ales_S, 13.03.2026)

Cilj je bil Vajnež, pa naju je zamegljen greben Stola in Vajneža prestavil na vsaj malo osončeni Ovčji vrh. JZ pobočje je še dovolj zasneženo. Peš pot je pa večinoma kopna. Vzpela sva se na smučeh, zadnji del je šlo pa lažje na noge. Smučanje je bilo kljub malo zmehčanem snegu fajn. Po cesti je pa itak letelo do začetka asfalta. Juhuhu! Uroš in Aleš






Norveška -Lyngen Alps (Vital, 10.03.2026)

Tudi letos smo se Kamničani odpravili malo na Norveško. Sami stari prijateji, mešanica AO-ja in TSKO-ja iz PD Kamnik. Po že preverjeni logistki smo se nastanili v majhni hiši, v mestecu Lyngseidet. V okolici je hribov res v izobilju, pričakalo pa nas je nekoliko toplejše vreme, kot smo pričakovali. Snega je sicer dovolj , vreme je pa tako-tako. Kot se spodobi za te konce.Nekekga sončnega udara res ni bilo. Vsega po malo, oblačno, difuza , pa malo sonca , pa malo snega, pa malo dežja... .
Ne glede na vse, smo vsaki dan delali ture, daljše ali krajše . Srečali smo tudi drugo grupo prijateljev iz Kamnika in skupaj presmučali Gilavarri. Če naštejem še smo nekaj hribov katere smo obdelovali, v krugu nekaj kilometrov; Istinden,Stenfellet,Ronestniden, Gilavrri, Fastdalstinden idt.
Ker se vse kar je luštno hitro konča, se jutri že vračamo, na sončno stran Alp.






Tolsta Košuta (Ales_S, 10.03.2026)

Cesta je skoraj brez snega do parkirišča za Dolgo njivo. Kakšnih 500m pred parkiriščem pa je popolnoma ledena. Sem preizkusil adrenalinski spust z avtom po ledenih kolesnicah. K sreči je nekaj kamenčkov in ročna pomagalo k ustavitvi spusta. Do Dolge njive je bolj led kot sneg in še to v presledkih. Potem pa je snežna odeja zvezna. Ker je sneg držal sem šel peš, šele na pobočju Tolste Košute se je začelo predirati in sem nataknil smuči. Spodnji del neproblematičen, zgoraj pa le snežni jeziki in je potrebno nekaj kolovratenja po travah in snegu. Ker vrh zavije megla in sem spomladansko oblečen 50 m pod vrhom končam vzpon na polički pod balvanom. Na vrh bi bilo verjetno pametno z derezami. Smučanje super, le sem in tja malo več mehkobe. Po snežnih trakovih in grapah zvezno prismučam na Zgornjo Dolgo njivo. Do gozda še vedno fajn. Skozi gozd pa malo rodea po ledu in snegu. Smuči snamem pri potočku nad parkiriščem in še 5 minut peš do avta. Juhuhu! Tako kot včasih popolnoma sam na Košuti.






Hribarice (Damjan_S., 09.03.2026)

Miha in Nina se proti večeru spustita v dolino, medtem ko se preostali štirje odločimo, da bomo turnosmučarski vikend zaokrožili še s krogom čez Hribarice. Vstanemo zgodaj, vendar nam jutranji rituali in pospravljanje stanu vseeno vzamejo nekaj časa.
V Bušinki nas dohiti Mirko in hitro potegne naprej, a se na Vratcih znova zberemo skupaj. Malo kolebamo, nato pa se odločimo: zarezali bomo prečko pod Vršaki in se povzpeli na Hribarice. Prečka nas pričaka z ravno prav mehkim, a ne preglobokim snegom, vendar skriva past – kamnito rebro prav na prelomu. Poskušam ga nekoliko zasuti s snegom, a ko se previdno prebijem čez, smuči vseeno zaječijo. Na srečo smo kmalu vsi varno na drugi strani. Spet nalepimo kože in se počasi vzpnemo proti Hribaricam.
Ocenimo, da bi nam vzpon na Kanjavec vzel preveč časa, zato se soglasno odločimo za spust proti planini Jezerce, medtem ko Mirko zavije proti Lazovškemu prevalu. Smučamo po raznolikem snegu in moramo bolj kot običajno iskati prehode med vrtačami – snega je vendarle manj, kot smo ga vajeni v teh koncih. V najstrmejšem delu grape malo plazi, a nič kritičnega.
Ko dosežemo pot iz Mišeljskega proti Lazovškemu prevalu, zavijemo levo in po sistemu dolinic udobno prismučamo pod Ograde. Tretjič tisti dan nalepimo kože in odrsamo proti Krstenici. Spust do Blata bi bil sicer najudobnejša izbira, a kdo bi se uprl povabilu na kosilo na planini Zgornja Grintovica, kjer nas že objame prava pomlad.






Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.03.2026)

Snežišča proti Voglom so obrnjena na zahod, zato ocenimo, da se nam gnilca ni treba bati. V zloženem, enakomernem tempu drsimo čez lepo zalite terene in kmalu dosežemo vrh. Le za las zgrešimo Vitovo ekipo, ki je bila malo pred nami na Zadnjem Voglu.
Če je bilo na Veliki Zelnarici skoraj brezvetrje, me na Zadnjem Voglu veter hitro prisili, da sežem po jakni. Naredim še nekaj posnetkov, nato pa se zaprašimo proti Dolini za Kopico. Sneg sicer ni tako lepo predelan kot na Zelnarici, a je še vedno prijetno smučljiv in ponuja lep spust.
Zadnji Vogel nam je postregel s prvovrstno smučarijo, medtem ko je bil sneg nad Bušinko že povsem ojužen. Prehitro smo spet na planini. A prav nič nam ni žal – kmalu namreč Jure na štedilnik pristavi ponev, v kateri zadiši postrv, povaljana v koruzni moki …






Velika Zelnarica (Damjan_S., 07.03.2026)

Turo začnemo na odcepu Vogar–Planina Blato, do koder se v zadnjem klancu pripeljemo po precej poledeneli cesti. Na smuči dokončno stopimo skupaj z nočjo le malo nad parkiriščem na Blatu. Prespimo v stanu na Dednem polju in zahvaljujoč Tihiju se nam ni treba ubadati z odkopavanjem vrat.
Zjutraj, podprti z okusno Juretovo polento, se odpravimo v smeri Velike Zelnarice. Sneg je pomrznjen, zato si na strmejših delih vzpon olajšamo s srenači. Ko nas ujame sonce (ali mi njega), sneg postaja vse prijetnejši in v zadnji strmini proti vrhu že režem smučino v putrček.
Ta nas počaka tudi pri spustu in nama postreže s prvovrstno pomladno smuko. Polovica ekipe odsmuča nazaj proti planini, druga polovica pa na smuči ponovno nadene kože.






Kompotela/Košutna/Vrh Korena (Matjaž_Duh, 08.03.2026)

Najdražjo sem peljal na Brnik in se zapeljal še do Jezerc/Kriško planino, ko sem bil ravno v teh koncih. Z Jezerc do Kriške planine je že malo kopnin na začetku, sicer pa zvezna snežna podlaga vse do vstopa v gozd nad planino. Steza v gozdu je na večih mestih že kopna in je najbolje kar nosit vse do izhoda iz ruševja, ko se svet prevesi proti Planini Koren. Od tu naprej je snega dovolj, zjutraj pomrznjen, čez dan pa lepo predelan. Najprej sem jo mahnil na Kompotelo, nato na Vrh Korena potem pa še na Košutno - tako sem smučal s K3 ;) Čudovit pomladni dan in odlične snežne razmere. Ob spustu pa mučno gozdarjenje čez ruševje - poskusil sem ohranjati višino, sledil sem sledem predhodnikov, ki so se prav tako trudili, a snega je vedno manj... Vseeno mi je uspelo in čeprav malce smolnat, sem se povzpel do smučišča na sedlo Razor (med Zvohom in Krvavcem) ter potem preko Krvavca po smučišču odsmučal nazaj na Kriško planino in oddrsal do avta na Jezercih. Z vsemi ponovitvami se je nabralo dobrih 1100 višincev. Skratka čudovit dan in prav prijetna tura - če odmislimo gozdarjenje ;)...
Kot zanimivost - na Vrh Korena in okolišnje vrhe sem že večkrat opravil zimsko turo, a vedno iz druge strani, kjer je izhodišče Markova raven (cca 950m). Zdaj žal že vrsto let ni bilo dovolj snega za tak podvig...






Veliki Draški vrh (Biofit, 05.03.2026)

To je bila tura starega in novega penzionista – obenem pa Borutova prva penzionerska turna smuka.
Startala sva ob 8.30 s parkirišča pri vojašnici na Pokljuki.
Borutova ideja, da se s smučmi zapeljeva kar po tekaški progi v smeri Konjščice, se je izkazala za zelo hitro rešitev. Po gozdu je bil sneg še zmrznjen, medtem ko je voda v potoku spodaj že veselo žuborela.
Proti Jezercem se je že precej ogrelo in skorja je popustila, medtem ko je bila dolina pod Ablanco še pomrznjena.
Višje je tudi skorja začela popuščati in po lepo utečeni špuri je šlo brez srenačov. Za nama je prišla še skupina treh turnih smučarjev iz Poljanske doline in en solo turni smučar.
Sam sem napredoval nekoliko počasneje, saj je za menoj daljša turno smučarska pavza.
Na vrhu je bilo popolno vreme – brez oblakov in brez vetra. Sledilo je nekaj fotografiranja, nato pa spust v dolino.
Na vrhu je pod smučmi še malo ropotalo, nižje pa je bilo vedno bolje.
Sledil je še vzpon na Srenjski preval, kratek spust in prečenje proti Kačjemu robu. Nato še lepo vijuganje med macesni do grabna, malo rodea po grapi, potem pa po smučišču in zasneženi gozdni poti mimo kasarne do avta.
Pri avtu kratka osvežitev, nato pa še tradicionalna analiza ture v Maxi baru v Zgornjih Gorjah, dokler ni sonce počasi izginilo za hrib.

Podatki ture
čas: 7 h 20 min
razdalja: 13,5 km
najvišja točka: 2243 m
vzpon: 1246 m






krvavc (Matjaž, 08.03.2026)

Lani sem 6.10. na Krvavcu začel turno sezono 2025/26, danes pa po 44.turnih dnevih na snegu ravno tako na Krvavcu za nekaj časa zaključujem sezono in odhajam na bolniški dopust.Težko je oditi iz prizorišča, saj začeli so se najlepši turni dnevi, ampak, zdravje je na prvem mestu, vse ostalo bo počakalo.Držite pesti, da se do meseca maja sestavim in zaključim sezono kot je treba, ... na Kolnbreinu.
lpm






Pungartska gora (Matjaž, 07.03.2026)

Današnji turni smuk nad vsemi pričakovanji. Z prijateljem mojim prvim turnosmučarskim in alpinističnim učiteljem Čehom se čez Tržič mimo vasi Dolina zapeljeva v smeri Kofc, točnih krajev niti ne poznamm dovolj dobro, da bi jih imenoval.Nekje na višini okoli 1300m zaradi sneženih zaplat na cesti parkirava avto. Smuče nosiva okoli 15.min, nato pa je snega dovolj in na smučeh nadaljujeva mimo planine Pungart in Tegovške planine, naprej pa se rahlo v levo vzpenjava vse do grebena Košute in na koncu pristaneva na 2025 metrov visoki Pungartski Gori. Iz vrha vriskajoče odsmučava po letošnjo sezono najboljšem snegu.Snega v teh koncih bo še nekaj časa dovolj in v danih trenutkih so razmere resnično enkratne. Na koncu zopet slabih 15.min nošenja in Čehov avto naju odpelje na zasluženo točeno hidracijo.
lpm






Škrbina Prednje Špranje (Gabro, 07.03.2026)

Lep svet je tam gor, zame še povsem neznan. Parkiram pri spomeniku-betonski križ tik ob glavni cesti. Le en avto že parkiran, sklepam pa, da je pri sosedih na Pecolu bilo veliko bolj živo. Vsaj po prometu sodeč. Smučke daš lahko takoj gor, saj je cesta spodaj še kar konkretno zasnežena. Super. Horuk po cesti, katera pa ima višje že kar nekaj kopnih odsekov, a daljših od cca desetih metrov še ne. Na Snežaku je nekdo prejšnji teden napisal, da je potrebno dvakrat ali trikrat sneti dilce, no sedaj je tega krat pet. Samo za informacijo, kako ga reveža pobira. Jutri bo že krat šest.., če koga zanima, naj pohiti. Žleb nad Viško planino mi je bil kar smotan za hojo, saj mi je kokretno odrsavalo. Sonce je neusmiljeno nažigalo in sneg je postajal mehkejši. Vseeno ni bilo "gnilo", mehko pač. Nekje sredi žleba mahnem ven v desno pod Koštrunove špice. Tam je svet precej lažji in ko se svet poravna, sledi še malo pa si na sedlu. Kar hitro jo odsmučam navzdol. Ne poznam imena za vrsto snega, bi padeekel takole, na vrhu v senci trdo in ne ledeno, v žlebu mehko, a ne gnilo, nato do planine seveda mehko, a predelan sneg omogoča super zavoje. Uživam. Po cesti dol pa v redu. Trening za tehniko. Z nekaj snemanja smučk, se pripeljem do feltne avta. Super, vam priporočam. Lep in samoten svet je to. Pridem še, zagotovo.






Stari Vrh (Matjaž, 06.03.2026)

Na Starem Vrhu se še vedno smuča. Umetna snežena podlaga brez prekinitev poteka od avta do gostišča pri Gregorju in omogoča navzdol še vedno veselo zavijanje. Nekaj dni bo še tako, potem pa bo verjetno spomladansko sonce pomalicalo snežene zaplate.
lpm






Kantar - Štrbačka Crna Čuka (Ales_S, 06.03.2026)

Po enem dnevu počitka (dež, pijaca...) je bilo nad Brezovico 10cm svežega snega na trdi podlagi in lep sončen dan. Izbrali smo najenostavnejšo turo na Kantar (Štrbačko Crno Čuko). Po nezvoženem pobočju smo se v lagodnem tempu povzpeli na vrh. Urošu še ni bilo dovolj in se je zapodil še naprej na Maja e Lartë. Ostali pa odvriskali po nedolžnem pobočju po rahlem pršiču. In seveda je bilo tako fajn, da smo vzpon še enkrat ponovili, pa tudi spust. Vmes smo z malo fovšije opazovali Uroša, ki si je privoščil še več smučanja. Potem pa na zaključek k Tini na šumadijski čaj in kakšno pivo. Pa še smuk ob cesti do avta. In tole je bila naša letošnja Šara, juhuhu! Jana, Mojca, Dare, Uroš, Andrej, Mare in Aleš






Resteliška planina (Ales_S, 04.03.2026)

Ker se sneg na Šar planini začne šele nad 1600m je veliko lepih tur težje dostopnih. Na včerajšnji smo odkrili, da je nad vasjo Restelica že sneg in smo se danes odpeljali v Restelico in nad vasjo prišli do snega. Iz avta na smuči in po lepi dolini na Resteliško planino. Čez strmo stopnjo smo prišli na greben in po njem dobrih 3km do neizrazitega vrha. Navzdol smo obvozili opasti in se spustili v dolino. Ni bila ravno načrtovana smer smučanja, a se je izkazala za odlično izbiro. Po vseh vrstah dobrega snega smo veselo odvijugali do avta. Bili smo sami, nikjer nobene sledi turnih smučarjev in kamorkoli pogledaš neskončne možnosti za nove ture. Edino ramazansko vzdušje nam v Dragashu ni bilo všeč in smo se preselili nazaj v Brezovico, kjer nas ob dveh zjutraj ne zbudi bobnanje, ki oznanja, da je treba na zajtrk, saj po 4-ih pravoverniki ne smejo več jesti... Aja, Jana in Mojca sta dan izkoristili za ogled Prizrena in poročnih oblek... Juhuhu, mi vsi!






Višarje (Matjaž, 04.03.2026)

V Žabnici na zgornjem parkingu romarske poti iz avta stopim na smuči in brez prekinitev odromam na Višarje.Kljub spomladanskim temperaturam sneg po poti ostaja trd pomrznjen, vendar je danes šlo brez težav in brez srenačev. Navzdol do avta pa po smučišču, ravno tako po dobrih smučarskih razmerah.Čeprav "samo" Višarje, sploh ni bilo slabo.






Lanževica (Matjaž_Duh, 01.03.2026)

Prejšnji dan z Vogla na Komno, seveda naslednji dan nismo šli samo v dolino, ampak se povzpeli na Bogatinsko sedlo in od tam po grebenu mimo Vrha nad Gracijo pridrsali na Lanževico. Misel o podaljšani turi na Veliko Babo smo opustili že na Bogatinskem sedlu, saj se je s primorske strani vreme kisalo. Vrh Lanževice in smuko z nje smo ujeli še v zadnjem trenutku - za nami se je že zaprla v meglen oblak. Smučali smo čez Mrzlo Komno in Turška vratca proti Planini na Kraju (Koča pod Bogatinom) nato pa mimo Doma na Komni v dolino do Savice oziroma dokler je bil sneg (cca 1200m). Še en prelep turnosmuški dan...






Vogel - Komna (Matjaž_Duh, 28.02.2026)

Ideja o tej turi je zorela že nekaj let in tokrat je uspelo - vreme, čas, volja,... Z gondolo smo se povzpeli na smučišče Vogel in z vlečnicami na najvišjo točko smučišča (Visoki orlov rob). Tu smo začeli smuko - najprej pod Šijo prečili v smeri proti Voglu in smučali proti Planini Zadnji Vogel, nato pa se levo priključili na markirano letno pot proti Komni, ki je hkrati tudi začetek 3glavske magistrale in jo označujejo zimske markacije (zeleni in rdeči smerokazi na drevesih in/ali stebrih). Sledili smo sledem predhodnikov in se kmalu prebili skozi gozd do začetka Žagarjevega grabna, kjer se je začel vzpon na PLanino Kal (srenači!) in naprej na Konjsko sedlo. Na Konjskem sedlu nas je za nekaj minut ustavil oblak/megla, ki pa se je kmalu dvignila, da smo lahko nadaljevali. Pot se tu odcepi od letne poti proti Komni ter nadaljuje bolj levo, s čudovitim spustom pod ostenji Podrte gore v smeri Govnjaškega Kuka. Seveda spustu ponovno sledi vzpon in potem spet smuka navzdol... V veliko pomoč pri orientaciji so nam bili stebri 3glavske magistrale - rdeči smerokaz za Komno in zeleni za Vogel - in seveda sledi predhodnikov. Prismučali smo do planine Govnjač ter pot proti Koči pod Bogatinom začinili z vzponom na vrh Za Gradičem od koder smo smučali vse do koče. Razmere na celotni turi so bile naravnost idilične - smuka v senčnatih predelih po čvrsto pomrznjenem snegu, na soncu putrček, pozno popoldan pa je omehčana podlaga že začela zmrzovati... Za vzpon smo na pomrznjenih predelih uporabili srenače. Skratka čudovita tura, ki pa traja dobrih 6 ur...






Arxhena proti Mramorju Ovshinec (Ales_S, 03.03.2026)

Iz Brezovice smo se premaknili v Dragash. Že prvi večer nas je presenetilo popolno (skoraj) upoštevanje ramazana. Komaj smo dobili nekaj za pojest, ker je bilo nekaj odprtih restavracij zvečer poponoma zasedenih z lačnimi domačini. O pivu pa še vprašali nismo. Zjutraj smo se odpeljali do smučišča Arxhena. Spodaj je kopno, sedežnica nas je popeljala na 1900 m v snežno prostranstvo. Odpravili smo se proti Mramorju na greben 2220m. Uroš še malo višje. Uživaški spust in vzpon na Ovshinec. Uroš peš nazaj po pse, ki so se sončili na skali, Mojca in Jana pa še na vlečnico in na podelitev medalj. Potem pa vsi uživaški spust in nekaj peš korakov do avta. Za zaključek pa privatna antiramazanska fešta pred sobami v našem hotelu. Tu je več kot fajn. Še vedno vsi nasmejani. Juhuhu!







 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



---gora
216.73.216.59(0)
5130111 (2836278,210,2293623)
21250 (11374,0,9876)
razmere.turni-klub-gora.si