Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
četrtek 23.maj 2024 - 02:28 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)


Zadnjih 20 prispevkov



sedlo kolnbrein (Matjaž, 20.05.2024)

Pravijo poznavalci,če meseca maja nisi vsaj 1x v Malti,potem nisi pravi turni smučar.Ha haha saj ta pravi nismo tudi mi,ampak v Malti smo pa bli.razmere za hojo navzgor so bile danes za srenače,navzdol pa take popeglane smučarije že dolgo nisem imel.Zgoraj 2cm vršnega poprha na sicer trdi grifik podlagi,v srednem delu je pod smučkam samo škripalo,spodaj v žlebu pa že uživaški spomladanski juhuhu.No juhuhu je bila cela trasa od križa.
Pri avtu zraven Kolnbreinstuberel pa srečanje z verjetno domačinom,ki je na mojem ruzaku prepoznal mojega spremljevalca Mikiya.Je rekel gospod Du und deine Micky bist Matjaz aus turni klub Gora.Hahaha res sem bil presenečen,da me je prepoznal.
Schone grusse freunde aus Osterich.
No takole nekako smo poleg domačih gostov na Bingoštni ponedeljek nad Kolnbreinskim jezom uživali tudi Slovenci.Peter & kolega pozdrav tudi vama dvema.
Počasi bo zgodba za sezono 2024 končana,upam,da se vam javim še iz ledenika pod Skuto.
Lp in uživajte v dolgem vročem poletju.>Moja zima bila je kratka,želje za sezono 2025 so velike....Hahaha....
Matjažek ma vas rad.







Mangart- Zimska smer (Vital, 19.05.2024)

Danes je bila cesta na Magartsko sedlo malo zmedena. Spodaj sta dva znaka , da je cesta zaprta, malo višje sveti ves dan zeleni semafor , pod vrhom pa je cesto zaprl še manjši skalni podor.
Kakorkoli prebila sva se nad kočo do snega in nadaljevala po lepo narejeni trdi gazi proti vrhu ( hvala Marjana in Marko !).Jutro je bilo sveže in sneg je krepko pomrznil. Na izstopu skoka Zimske, se je kazal led in skale , če ne bo popustilo tukaj ne bo šlo.
Preden sva prišla do sonca v desni prečki pod vrhom, sta dva "ta zgodna" (ob pol dsetih ) že priropotala v kratkih zavojih iz vrha. Bilo je res tdo , hrustalo je konkretno, fanta odsmučata proti italijanski smeri. Edino pametno.
Zgornji del prečke je bil v soncu , omehčan , zadnja grapca ob grebenu, do vrha , pa zopet trda. Na vrhu razgledi , malica , počakala sva do pol dvanjstih. Kljub že pozni uri , je bila začetna grapa ob grebenu absolutno pretrda za moj okus. Sledil je omehčan del prečke , nato pa zopet v senco, kjer je bilo trdo,skoraj enako kot zjutraj. Zavila sva proti italijanski smeri,kjer je izstop do plazja še lepo narejen , na soncu in omehčan. Sledila je odlična smuka po plazju, vse do dna konte. Zaključek je sledil po levi strani ceste pod steno, do križišča za kočo.
Podor na cesti so že očistili na roke , tako da je bilo pred zadnjim tunelom motorjev kot na Grobniku.







Schwarzhorn (Damjan_S., 18.05.2024)

Navdušeni nad odličnimi smučarskimi razmerami na Ankoglu smo se zaprašili še proti Schwarzhornu. A sonce je okrog 11 ure na južni strani gore že naredilo svoje. Na greben smo se vzpeli v območju letne poti po že povsem gnilem snegu in se držali skrajno levo, če bi se od zgoraj slučajno kaj usulo. Alen in Ive sta potegnila po grebenu do vrha, sam pa sem si našel udobno polico in si privoščil razgled, ki navdihuje. Med spustom z vrha je Ive sprožil plazič, ki pa se ga je do vznožja strmine nabralo za konkreten plaz. Ne bi bilo dobro obtičati pod njim. Tudi Ive jo je dobro odnesel. Če je bilo smučanje z Ankogla čista turnosmučarska poezija, pa je bil spust s Schwarzhorna precej naporen. Opoldansko sonce je nov sneg povsem omehčalo, enkrat mi je pod smučmi prav neugodno zaškrtalo. Zagotovo pa bi bilo ob bolj zgodnji uri povsem drugače. Več smučarskega veselja smo doživeli v zadnjem žlebu, ki je še vedno lepo zalit s starim, uležanim snegom. Analizo smo naredili na običajnem mestu in se strinjali: bolje popit mrzlo pivo na soncu pred kočo, kot mlačen čaj v špitalu. Tura, ki pride za tabo.







Ankogel (Damjan_S., 18.05.2024)

Zadnjih kapelj se je otreslo nebo in skozi oblake se je že kazal prvi krajec, ko smo v petek že v temi s hitrim tempom zakorakali proti koči Osnabrücker, kjer smo v zimski sobi prespali. Sonce nas je v sobotnem jutru ujelo pri slapu. Pot je mestoma še pod snegom, ki je kar malo sumljivo prilepljen na strmino. Nad slapom smo lahko končno sneli smuči z nahrbtnikov. Nekaj novega snega je olajšalo vzpon, srenačev nismo potrebovali. Kratek strm prehod na ledenik nam je malo popestril vzpon. Nato je šlo gladko, sicer z vse pogostejšimi postanki za lovljenje sape, do grebena pod vrhom. Vrhu smo se zaradi novega snega zlahka odpovedali. Smuka do jezera pod Schwarzhornom pa vrhunska. Nisem še ujel tako dobrih razmer za smuko na tem ledeniku. Tokrat se je res vse poklopilo: sneg in vidljivost. Kot bi jadral na robnikih smuči.







Brennkogel (Mirov, 12.05.2024)

BRENNKOGEL (3018m) 12.5.2024
V štirih startamo iz Šempetra ob 2:30h. Ker je prelaz Monte Croce zaprt, gremo z avtoceste v Pontebi in se preko Mokrin, Lienza zapeljemo do Heiligenbluta. Nadaljujemo po cesti ki vodi čez prelaz Grosglockner. Cestninsko postajo odprejo ob 6h, tako da čakamo 10’ (cestnina - 43€) in potem nadaljujemo do prvega ostrega desnega ovinka - Guttalbrucke, kjer je parkirišče (nv 1920m). Smučke nesemo čez potok in si jih takoj nadenemo na noge. S hojo začnemo takoj strmo, rahlo proti desni. Vrstijo si zaporedja strmih delov s krajšimi položnejšimi (Untere in Oberre Bretter). Mimo jezera Brettersee (nv 2483m) in nato še dva strmejša dela, preko katerih pridemo v sedlo. Od tu sledi strmejši del, še poledenel, preko katerega pridemo na vrh.
Spust opravimo v smeri vzpona. Ker smo zgodnji, je zgornji strmejši del še poledenel, naprej pa že rahlo odpuščen sneg, tako da uživamo v smučanju vse do avta. Lepa tura, lep zaključek sezone, hvala tudi šoferju ki nas celo zimo vozi naokrog.







Prestreljenik -V pobočje (Vital, 12.05.2024)

Pri nas prav veliko izbire ni več, zato sem ob pol osmih parkiral Na Žebeh. Parkirišče praktično prazno, nositi je treba dobrih 20 minut. Koča Gilberti je zaprta, snega okoli je pa še veliko. Proti vrhu je na levi strani narejena gaz od prdhodnikov. Čeprav so včeraj flanko zvozili in nekaj snega splazili v konte, se je danes vseeno nesramno plazilo-vozilo. V zgornjem delu je nekašna napol predelana gniloba, nižje je boljše, vendar se že tudi tukaj delajio rori. Po smučišču pa času primerno, malo firna in malo gnilobe. Najboljša smuka je v bistvu pod Prevalo in proti dolini- dokler ne zmanjaka.







Sedlo Uršič (Damjan_S., 10.05.2024)

Pa sva šla še midva s Taskotom preverit, če je smuka na severni strani Kanina še vedno aktualna. Smuči sva z najinim tempom nosila cca 45 minut, do tam, kjer se leva in desna varianta smučarske proge združita, smučljivi jeziki snega pa se začno že precej nižje. Vzpela sva se pod sedlo Bela peč in po lepo nadelani smučini, ki pa je občasno pod težo že popustila, vse do višjega južnega soseda. Smučala sva po smeri vzpona. Smuka je bila spomladansko dobra, nižje celo odlična. Morda sva kašno uro zamudila, a nič ne de. Ko sva po dveh prestopanjih morala dokončno odpeti smuči, sva bila po 10 minutah pešačenja že pri avtomobilu.
Tasko, ki je po naravni znanstveno radoveden, je pod strmim delom nad Gilbertijem preveril, kaj štrli iz snega in potegnil na plano smučo naše znamke. Na srečo samo smučko! Ker jo je lastnik podpisal, sem ga preko FB tudi kmalu izsledil. Glede na razmere mu bo še to sezono lahko prišla prav.







Sedlo Bela peč (Čeha, 05.05.2024)

Dodal bom samo nekaj slik iz moje strani objektiva.Matjaž in njegov bodoči zet Jan smo ob 06.20 že krenili iz parkirišča Nevejsko sedlo ter po kopni pisti do snega.Tam se z Janom preobujeva,parkirava superge in gas naprej.Že pri vzponu čutimo,da bo odlično,zato je korak kar strumen za naju starca.Pri Gillbertiju se odločimo za sedlo pod Belo pečjo.Kar hitro mine strmina.Na sedlu se nekateri malo okrepčamo,občudujemo znane razglede,spremljamo mimoidoče,ki gredo na sedlo Uršič.Po sveži snežni odeji se odpeljemo proti koči,kjer le te zmanjka in sledi le še po progi ,ki je boljša,kot v aktivni sezoni.Ni dosti manjkalo,da se odpeljem mimo lažje obutve,tako luštno je bilo.Še streljaj in smo pri hmeljnih napitkih.







sedlo bela peč (Matjaž, 05.05.2024)

Včeraj zgodaj zjutraj na Nevejskem prevalu samo Slovenske registerske tablice.Od avta je do snega potrebno nosit cca.20 min,debelina pa se z višino krepi snega je še veliko.Večina turašev je zavila proti Uršiču,mi trije pa smo se naužili lepe beline in sonca nekoliko nižje,na sedlu Bela Peč.Na vrhu je bilo nekaj novega snega,ki se je pri parih zavojih mlel pod smučmi,od Gilbertija po progi navzdol pa uživaško vijuganje na polno.







Zvoh (Vital, 29.04.2024)

Danes so me še malo mikale grapce na Dolgo njivo. No, ko je bilo na Jezercih ob 10 h 19 stopinj , sem se spomnil včerajšnjega Markovega šprinta na sto metrov. Tako da so dereze ,cepin in čelada ostali v avtu.
S kolesom , do Luže, nato po krpicah do vrha. Pogled še v grapce , ki so olupljene do rjavega betona. Spust , levo, desno, gnilo, šoder , trava. Pripeljal sem se sicer 20 m do avta - pardon kolesa, ampak je konec. Edina dobra stvar je bila , da se človek preznoji in - da je Kekec še odprt.







krvavec (Matjaž, 28.04.2024)

Na Krvavcu danes še vedno užitno.Iz Jezerc do plaže z biciklom,pa 2x na Zvoh in 1x vrh Krvavaca,pol pa že paše tut na eno pivo v brunarco Kekec.Sneg je že zjutraj gnilec,ampak kaj bi se pritoževali,saj bo kmalu maj.Za ta čas in glede na letošnjo zimo čisto solidno.Smučke še ne pospravit,še se da.
lp







Zvoh (Gabro, 26.04.2024)

Pozdravljeni. Malo prej iz šihta in gas na najbližnji hrib, kjer bi se dalo malo vijugati. Izbira ni težka, Krvavec. Bil sem skeptičen, zaradi južnega snega in same količine, pa je bilo super fajn. V Tihi dolini srečam dva, ki vriskata po hribu navzdol. Vprašam: A gre? Pa kolega odvrne, če je kondicija ’pejt’ dvakrat. Super, kondicija me ne skrbi, bolj vijuganje. Kakorkoli, hitr gor, juhuhu dol in še enkrat ponovi vajo. Super popoldan in hvala pomladi, da za tale zimski bonus.







blejska koča (Matjaž, 26.04.2024)

Na Pokljuki in naprej včeraj kakor,da bi bilo sredi zime in ne konec aprila.Snega je kar veliko in jutranja temperatura po nulo.Start pri šport hotelu in takoj iz ceste na smuči.Špuro do Blejske koče in naprej na Mrežce so že potegnili predhodniki,tako,da ni bilo težav.Jaz sem šel samo do koče,ki je zakurjena in čez praznike odprta stalno.Sneg pri povratku se je začel južiti,smučarije do avta ni v izobilju,je pa lepa turca malo za dušo in duha.Med hojo navzgor sva se srečala z turno smučarskim prijateljem Francitom,v koči pa še z Radotom.Obema še enkrat lep pozdrav in živel ena pika maj.
lpm







mojčin dom (Matjaž, 24.04.2024)

Novo sneženje te kar avtomatsko potegne na turco in ,ko jo končaš rečeš,ma spet je blo super fajn.Včeraj sva z Čehom iz avta pri Kosobrinu stopila na smuči in odrajžala do Mojčinega doma na Vitranc.Snega na startu 5.cm,z vsakim višinskim metrom pa ga je več,na vrhu pa okoli 60.cm.Gaženje po nekem kvazi pršiču ti pobere kar dosti moči,iz vrha Vitranške sedežnice do doma pa sva se uključila v že narejeno špuro,ki jo je pred nama iz Podkorna potegnil prijatelj Mojstranški vitez Gregor Kofler.Od avta do vrha je rahlo snežilo,vidljivost pa je bila dobra.Sama smuka navzdol najinim kostem ni nudila nekih hudih preseškov,še najboljše je bilo v spodnjem delu od Bedančeve brunarce do avta,ampak saj uživamo tudi ko hodimo navzgor,mar ne...Do avta sva pripeljala brez praskice na smučeh.







Sedlo med Lopo in Konjskimi policami (Mirov, 21.04.2024)

Sedlo med KONJSKIMI POLICAMI in LOPO (2230m) 21.4.2024
Od doma malo pred 5h, tokrat samo z Milanom. Preko Bovca in Predila prispemo na prelaz Sella Nevea – parkirni na spodnji postaji žičnice (nv 1122m). Malo pred 7h,s smučkami na nahrbtniku štartamo s hojo do muletjere . Sneg je že kmalu na začetku muletjere, vendar premalo da bi pokril vse skale in kamenje, tako da smučke neseva ~1h do nv~1600m. Tu si jih nadeneva na noge. Mimo ruševin stare tovorne žičnice (iz 1.sv. vojne) – desno od Pobiča, na n.v.1750m. Tu zavijeva proti desni, nato pa počasi proti levi in naravnost navzgor na sedlo. Zadnjih 10vm je pomrznjenih zato uporabiva dereze. Narediva le krajši postanek in smučava naravnost navzdol, nato pa proti levi do strmejših previsov nad gozdno mejo (nv~1800m). Tu si na smučke nadeneva pse in hodiva v smeri zgornje postaje kabinske žičnice. Ker ne najdeva prehoda do zgornje postaje, smučava nižje in proti levi, kjer je prehod do smučarske proge tik pod steno Bele Peči. Od tu naprej po progi, zadnjih ~100 vm smučke zopet neseva.
Lep tura, lepo vreme, dobra smučarija, malo smučarjev na tej strani Kanina.







ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)

Zjutraj vstanem,si oči pomanem ,nataknem hlače in grem...Ja kam drugam kot na sneg.
Na Lbelu parkiram in stopim na smučke.Vse do vrha Triangla zvezno,sneg z višino pridobiva na debelini in iz vrha se je danes prismučalo brez prask tudi nazaj do avta.Gor in dol sem hodil in smučal po servisni poti.Opisovati razmere pa brez smisla,pač datumu in višini snega primerno.Lahko napišem samo,da bilo je zopet lepo in pivo pred odhodom domov je sedlo v nebo.Jutri pa bo verjetno že vse drugače.Smučarske sledi pa so bile vidne tudi v grapah pod Begunjšco.
lp







Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)

Glavni cilj, ki smo ga zastavili za spomladansko pohodno turo je bila tura v Haute Mauriene v Grajskih Alpah. Zelo spremenljivo vreme, ki je trajalo več kot dva tedne, velike količine snaga na višini in posledično visoka plazovna nevarnost so preprečili da bi šli na tako odaljeno turo. Nadomestno turo smo opravili na južni strani glavnega grebena v Ortlerju, kje snega zapadlo manj kot v Grajskih Alpah in so se plazovne razmere bile ugodnejše. Vožnja do izhodišča (parking v Val Cedec, 2100 m nV) traja skoraj enako kot do Bonnevala, čeprav je za 250 km krajša. Parkirnina je 24 EUR za 7 dni, do Rif Branca (PP 71 EUR) je dobra ura hoje po cesti, vreme je v sredo 3. 4. bilo megleno z rahlim sneženjem. Po pogovoru z osebjem doma smo si za četrtek izbrali Cime di Pejo, in v jasnem jutro odpravili v smeri vzpona na Punta S. Mateo. NA odcepu sta dva pred nami potegnila smučino navidezno v pravi smeri, lahkotnost vzpenjanja po smučini je izklopila pozornost in sva se zavedela da smer ni dobra, ko smo že bili 300 mg previsoko, na grebenu med Colle degli Orsi in Punta Cadini. Spremenili smo cilj, odsmučali 50 m navzdol klar s psi (bilo je mehko) in se usmerili na Monte Giumelo. S sedla smo se povzpeli na predvh, prečkali pod vrh in na višini 2520 pustili smuči. Do vrha je bilo 70 m višine garanja skozi mehak sneg in 2 m plošča na kaetri ni bilo snega. Vmes je zavilo v oblak in je močno pihalo. Od ski depoja smo odsmučali proti smučini, ki je peljala na Punta S. Mateo. mene ponovni vzpon v takšnih razmerah ni mikal (bil sem že leta 2017) in sva skupi odsmučala do 2800 m. Vreme se je vmes razjasnilo in se je Silvo odločil da bo sam šel popoldansko na P. S. Mateo od tam., jaz sem odsmučal do koče Branca. V petek sva v jasnem jutru se skozi Val di Rosole povzpela povzpela na sedlo med Monte Pasquale in M. Cevedale in potem z smučmi na kopasti vrh M. Pasquale-a. Odsmučali smo na sever, na odscepu smučine za Monte cevedela se je Silvo odločil še za njega, jaz sem pa odssmučal do Riff. Pizzini. Popoldan je minilo prijetno na soncu pred kočo kočo (PP v koči 66 EUR). V soboto smo štartali pred 7 h in se v slabih 2 h povzpeli na Cole Pale Rose. Sledilo je slabih 50 m spusta do pod Cima dela miniera na katero se je trebalo povzpeti 100 m višine po JV pobočju naklonine do 45 st. Na začetku se je obupno vdiralo, po prvih 30 m pa je sneg že koliko-toliko držal.ZA konec pa še po grebenu z velikimi opastmi do 3405 m visokega vrha. Sestopili smo peš 100 m po Z grebenu in zahdnem pobočju in potem odsmučali do pod JV greben Monte Zebru-a, 2940 m. Tam smo pustili odvečne stvari in se po Vedretta dello zebru povzpeli pod Passo Ortles in nadaljevali do pod bivak Cantu in naprej na SZ pobočje Monte Zebru. Smuči smo pustili na 3550 m, poskus nadaljevanja po S grebenu se ni izšel zaradi golega ledu. prečili smo pod zahodni grene in se povzpeli na njega s severne strani (mestoma zelo trdo). Nadaljevanje je bilo z južni strani po trulm snegu, do grebena in potem po nejmu do 3720 m. Do vrha je manjkalo še 200m daljine in 15 m višine po ostrem grebenu z slabim snegom, kar berez varovanja ne bi šlo in bi bilo preveč zamudno. Sestopili smo do smuči in odsmučali do stvari v vznožju. Sledilo je še iskanje prehoda do nad Rifugio Quinto Alpini, kje smo prespali v zimski sobi (ni kurjave, potrebno je imeti kuhalnik). V nedelje smo še v temi ob 6 h začeli sestop proti jugi v Val Zebru. Zaradi pretople (čeprav jasne) noči skorja ni držala pešca in je trebalo smučati po trdi skorji, ki bi se v zavoju predrla. V glavnem je šlo za poševno bočno drsenje z občsnimi zavoji, v enem takšnem mi je smučka šla pod skorjo. Vrglo me je, vez se je odpela, začutil sem manjšo bolečino v desnem kolenu. Lahko sem vstal in z malo šparanja desne noge se je dalo nadaljevati. Prvo se prismuča do spodnje postaje tvorne žičnice. Pod žičnico je trebalo počakati da se dovolj razsvetli, ker je naklonina pobočja, ki ga je trebalo prečkati v poševnem spustu bila 25-30 st. Spust se je končal na 2400 m višine, sledilo je nadaljevanje v območju letne poti, ki prečka na severni strani dolin pod Passo zebro. Prečenja grap prva tri potoka je bilo zelo težavno zaradi kanalov, ki so jih naredili plazovi, in je lažje bilo hoditi z derezami (občasno trdo, občasno se skorja predirala) Na višini 2550 naklonina malo popusti, skorja ni več držala, vdiralo se je celo do pasu in se je moralo nadaljevati na smučeh. Prečkanje naslednje dve grape (na srečo široke) je bilo možno na smučeh in se je dalo spustiti do sotočja potokov na 2650 m višine, od kodre je že peljala smučina na Passo Zebru setentrinale. Po spomladnaskem sneg smo odsmučali v Val Cedec in potem po smučini močno ojužen sneg Vse do parkinga. Vse skupi se je nabralo 50 km in 5200 m vzpona v 4,5 dni v moji varijanti.
Poškodba , ki sem jo staknil v padcu zadnji dan ni bila benigna, iz avta sem komaj stopil. Preiskave so naslednji dan pokazaea da je prišlo do delne rupture medijalnega kolateralnega ligamenta in je za mene tala sezona končana, MR kolena bo čez nekaj tdnov. Sezona je prinesla je 20 dni na smučeh, kar mi ni uspelo od leta 2020, žal pa zaradi klimatksih sprememb so praktično vse ture potekale v Avstriji, kje so višja izhodišča.

Vse fotografije: https://photos.app.goo.gl/1fVBvv9rFTjyo7hi9







Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)

Na parkirišče pod Jamnigovo planino smo prišli med zadnjimi in komaj našli prazno mesto. Malo čez trave in po lepi gazi smo se med zadnjimi vzpeli na vrh Romatenspitze. Na vrhu je bilo prijetno toplo in se nam ni nikamor mudilo. Le dva zanamca sta nam preprečila, da bi imeli celo goro samo zase. Vršno pobočje je bilo kljub pozni uri super za smučanje. Šele v dolinici se je začelo toplemu dnevu primerno oranje gnilega snega. Ampak je bilo kljub temu fajn. Zaključilo smo, kot se spodobi, s piknikom na parkirišču. Juhuhu! Jurij, Mare, Jana in Aleš







Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)

Start ob 7 ih iz parkirišča pod Rinko. Hitro gor, da vsaj malo prehitim vročino. Zaman. Ko pridem do zvezne snežne podlage (malo nad Okrešljem), je že vse mehko. Še plazovina je mehka, da se mi ugreza. Prvi strmi del je še zalit, zgoraj pod vrhom za silo tudi. Spust: uspe mi narediti za moje pojme nekaj lepih zavojev, sploh višje. V strmem delu, sem se samo drsal (abručal?), ker se je močno plazilo. Čim sem malo bolj pritisnil, se je samo "vlilo" dol. Kakrkoli, prelep dan, srečal nisem niti enega na celotni turi. No, videl sem enega v Turskem žlebu, ostalo pa samo jaz in prelep ambient😀😀. Lep pozdrav iz Mengša.







Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)

Razmere se pri teh temperaturah hitro spreminjajo, vsaj glede na poročilo, ki ga je objavil Prvi Podhrib o njihovi turi dan prej na sosednjem portalu. K temu dodajam, da je na koncu Mallnitza cesta zaprta, urejen je obvoz po desni. Za plačilo cestnine so potrebni kovanci (6 eur). Če so dan prej lahko stopili na smuči že pri avtomobilu, smo jih mi morali nosit do pod koče Jamnig. Vzpeli smo se ob potoku in na nekaterih mestih je bilo treba tudi že malo čez travo. Izkoristil sem družbo dveh ortodoksnih fizikov in ju pobaral, kdaj prihranim več energije: če se vzpenjam v daljših okljukih ali bolj direktno v Juretovi tehniki? Pa je Tasko izstrelil, da jo še najmanj porabim, če na turo sploh ne grem... Mislil sem si svoje. Na vrhu smo bili okrog 11.00 ure, poklepetali z bergdohtarjem, nato pa vse do prve uravnave ujeli odlično pomladansko smuko, metem ko so nižje zaplate svežega snega neugodno cukale. Plazilo takrat (še) ni. V dolini pa cvetoča pomlad.







 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



---gora
44.211.117.197(0)
1393637 (784331,203,609103)
7540 (4108,0,3432)
razmere.turni-klub-gora.si