torek 19.marec 2024 - 03:14 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (36)
|
Zadnjih 20 prispevkovPoint de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
Point de la Fenetre, 2268, 930 višinskih metrov spusta
GRAND PIC DE LA LAUZIERE (Lidija_Honzak, 16.03.2024)
GRAND PIC DE LA LAUZIERE, 2829m, 1460 višinskih metrov spusta
Pointe de Combe Bronsin (Lidija_Honzak, 15.03.2024)
Pointe de Combe Bronsin 2499m, 1200 višinskih metrov spusta
Pic du Rognolet (Lidija_Honzak, 14.03.2024)
PIC DU ROGNOLET 2659m, 1358 višinskih metrov spusta,
Studorski preval (Biofit, 17.03.2024)
Studorski preval, ki se se nahaja med Ablanco in Velikim Draškim vrhom, si le redki izberejo za samostojni cilj. Večina ima za turno smučarski cilj Veliki Draški vrh. Čeprav je bil V. Draški vrh mamljiv, je pozna ura je odločila o cilju. Pa tudi smuk iz Srenjskega prevala je omgočil dovolj lepih zavojev po mehkem snežnem tepihu.
Rodica (Jure_Munda, 17.03.2024)
Le stežka sem v četrtek Damjanu odpovedal svojo udeležbo. V naslednjih dneh pa se vabilu ni dalo več upreti. a
Zadnji Vogel (Damjan_S., 17.03.2024)
Ker smo bili še zgodnji, vreme za slikat, ekipa pa itak zagnana, smo se vzpeli še na Zadnji Vogel. Sneg na strminah, ki so obrnjene na zahodno stran, je bil ob dvanajsti turi še kompakten, tako da so robniki morali dobro grabiti. Ko pa smo se obrnili po dolini proti jugu, je sonce sneg že načelo. Nad Pl. Bošinko je bil že povsem južen. A kljub temu ture kar nismo mogli zadosti prehvalit.
Mala Zelnarica (Damjan_S., 17.03.2024)
Petkova tura po Dolini za Kopico je bila tako dobra, da jo je veljalo čim prej ponovit. Pravzaprav je bila kriva pozabljena Markova lopata, ki jo je bilo treba iti nujno iskat. Zjutraj je bil sneg pomrznjen in srenači so bili mestoma dobrodošli. Nad cca 2000 metrov je bilo nekaj poprha, dovolj, da je v večini povsem prekril naše petkove sledi. Ker še nisem smučal z Male Zelnarice (ime zavede, saj je 10 metrov višja od njene velike sestre), sem navijaj, da gremo od blizu pogledat tiste strme flanke, ki sem jih že precejkrat ogledoval. Vzpnemo se po širokem žlebu in iz leve proti desni diagonalno doseže greben. Z Vido se vzpneva povsem na vrh, Jana in Breda se za spust pripravita malo nad sedlom. Na vrhu počakava toliko, da naju obsije sonce, saj bi bilo v difuzni svetlobi res škoda smučat tako lepe strmine. In bili smo nagrajeni s smuko, ki ji ni kaj dodati.
Bärennaunock (Ales_S, 17.03.2024)
Ker je bilo fajn na Peitlernocku je bilo treba pogledat kako je na njegovem sosedu. Danes je imel kar veliko obiska. Od planine proti sedlu je bil sneg že gor grede precej zmehčan, pod sedlom in do vrha se pa ni več prediralo. Snega na grebenu ni ravno veliko ampak dovolj za vzpon in za smučanje. Na vrhu kičasto. Razmere za smučanje so bile super, dosti boljše kot je izgledalo gor grede. Najboljši je bil spust iz grebena po ravno prav zmehčanem pobočju. Še celo odjužen sneg pod sedlom je bil odličen za juhuhu vijuganje. Po cesti je pa šlo tudi hitreje kot pred nekaj dnevi. Super dan in juhuhu! Mare in Aleš
Piz dles Does (Mirov, 16.03.2024)
PIZ DLES DOES (2929m) (16.marec 2024)
Zvoh -SZ grapa (Vital, 15.03.2024)
Do enajstih je bilo treba izkoristiti kar dobre proge na Krvavcu ( na žalost jih je vsko leto manj - prog mislim). SZ grapa je dobro zalita, v zgornjem delu trda, je držala smučarja.
L’Albaron di Savoia (Status_connected, 15.03.2024)
Trenutek resnice: Sled, ki je vodila po strmih severnih pobočjih, se je na sedlu 3474 končala. Dolgega, v dobrih razmerah tehnično nezahtevnega, a ozkega in izpostavljenega grebena, se zaradi velike količine snega ni lotil v preteklih dneh še nihče.
Haute Maurienne/Vanoise (Status_connected, 14.03.2024)
Haute route Maurienne-Vanoise je ena od večdnevnih visokih poti, ki jih je v Alpah toliko, kolikor je dlak v pasjem kožuhu.
Levana Occidentale 3593 (Status_connected, 13.03.2024)
Start ture je vasica Bonneval-sur-Arc 1800. Novega snega je bilo že spodaj ogromno. Pod vrhom so bile razmere na robu smučljivosti in nevarnost padca akutna zaradi menjavanja skorje in globokega snega med zastrugi.
Velika Zelnarica (Damjan_S., 16.03.2024)
Kljub temu, da se dan hitro daljša in pomlad trka na vrat, smo si že krepko v trdi temi oprtali nahrbtnike in zagrizli proti Pl. Dedno polje. Smuči je trenutno treba nositi cca 200 višinskih metrov, saj je Pl. Blato, ki je imela prejšnjo soboto cca 25 cm snega, povsem gola. S Taskotom sva bila ravno prav počasna, da sta tekača Matka in Gorazd odkidala vrata in ogrela kočo. Zjutraj je bil sneg večino pomrznjen in je držal težo tudi najtežjega med nami, tako da smo prav udobno napredovali proti dolini Za Kopico. Ko pa smo lezli proti vrhu, se je sonce že dobro uprlo v strmine V. Zelnarice in ravno prav omehčalo sneg, da sem lahko potegnil udobno smučino vse do vrha. Kmalu se nam je pridružila še Poljanko-Selška ekipa, nam priredila krajši recital (pohvalno), nekdo pa je kolegialno razdelil med vse »plazovni šesterček«. Nikamor se nam ni mudilo. Potem so nas le premile zasnežene naklonine. Tako lepo smo popisali nedotaknjeno belino, da bi bila še moja učiteljica slovenščine zadovoljna z našo pisavo. No, povsem brez kakšne slovnične napake (beri padca) le ni šlo. Nižje je bil sneg že precej južen, tu in tam že na meji gnilca, a na podlago dovolj na debelo namazan, da smuči niso trpele. Za kosilo pa testenine alla carbonara po receptu Jureta, ki se nam tokrat ni mogel pridružiti. Prismučali smo do istega mesta kjer smo prejšnji večer stopili na smuči. Zadovoljni. Itak.
Kačji rob (Biofit, 15.03.2024)
Dopoldne je bilo že 9 st. na Rudnem polju in tudi z višino na prisojni legi ni bilo nič bolje. Za več lepih zavojev je bilo treba še višje, peš po stopinjah predhodnika. Nato je sledilo 10 zavojev po edini trdi snežni podlagi ozroma po gosto pletenem snežnem tepihu. Do smučišča je sledilo še dokaj počasno obračanje med drevesi bolj v sedečem položaju.
Vršič (Jurij_Šoba, 13.03.2024)
Prvi dan po dežju smo štiričlanska pohodna ekipa izkoristili za pohod po snegu od Tonkine koče (1380 m) po stari cesti na Vršič (1737 m). Delujoča spletna kamera na Koči na Gozdu je pokazala, da je tam dovolj snega, glavna cesta pa kopna in suha. Na vzponu smo imeli sončno vreme in ker je ob tem času sonce že dovolj visoko, nas je kljub legi pod Prisojnikom prijetno grelo. Popolni razgledi so se odprli pri Poštarskem domu, kjer smo si privoščili počitek, nakar smo se vzpeli na vrh Vršiča. Od tam smo zagledali dva turna smučarja na spodnjem delu melišča pod Malo Mojstrovko. Sledi so kazale, da sta se spustila z grape z Grebenca. Očitno sta bila dovolj zgodnja za dobro in varno smuko. Z vrha do izhodišča se je sneg že ojužil in s Prisanka smo lahko slišali prve plazove. Smučarski del ekipe sem se lahko peljal z vrha do stare ceste, po njej do Tonkine koče in za posladek še čez travnik do avta. Tako smo na srečni 13. dan ujeli lep snežni pohod v skoraj pomladanskih razmerah.
Krvavc (Matjaž, 14.03.2024)
Sončno dopoldan sem danes izkoristil na Krvavcu.Čeprav so želje mnogo drugačne,višje pa zaenkrat ostaja stanje kot je, in nimam kaj jamrati,sem čisto zadovoljen.
planina Suha (Biofit, 13.03.2024)
V zadnjem času so priljubljene (vsaj pri meni) ture z manj vzpona in več spusta, kot tudi ture, ki se začnejo s spustom. Čeprav so na vseh koncih Ski centra Vogel bila obešena opozorila za navarnost proženja plazov zaradi novo zapadlega snega, je bila večja nevarnost zdrsa zaradi ledene podlage in ledene skorje izven piste. Vendar je jadralni padalec opoldne bil znanilec za lep in topel dan, ko sem se peljal z enosedo proti zgornji postaji Šija. Poleg tega je opoldne skorja na prisojnih legah popustila.
Peitlernock (Ales_S, 13.03.2024)
Zjutraj je kazalo, da nisva izbrala pravi cilj, saj je bilo kar oblačno in napovedan je bil močan veter. Dilemo ali Gaipahohe ali Peitlernock so rešila gola pobočja Gaipahohe. Po sankaški progi je tanka steptana plast snega dovolj debela za brezskrben vzpon. Vse skupaj je polepšalo še cm svežega snega. Ga je pa bilo proti vrhu vedno več, na trdi podlagi. Na vršni flanki je bil odličen napihanec, na položnejšem pobočju pa 10 cm pršiča. Tudi veter je močneje zapihal šele na vrhu, pa sva se mu uspešno skrila in tudi toplega sonca sva bila deležna do konca spusta. Smučanje super, le po sankaški progi se je tanka plast svežega snega ojužila in je bilo treba navzdol kar porivati. A to najinega navdušenja ni pokvarilo. Nazaj grede sva se z avtom zapeljala še čez Schönfeld, ki je presenetljivo dobro zasnežen, pa tudi pobočja nad njim. Juhuhu! Jana in Aleš
|
***pico
54.85.255.74(0)
925793 (515842,182,409769)
4748 (2355,0,2393)
razmere.turni-klub-gora.si