Razmere v gorah

RSS podatki

Novejši prispevki: (30)

• Catinaccio d’Antermoia 3002 (Status_connected, 18.10.2021)
• Piz Palu 3900 & Piz Morteratsch 3751 (Status_connected, 24.09.2021)
• Wilder Freiger 3418 & Sonklarspitze 3467 (Status_connected, 14.09.2021)
• Roetspitze 3495 (Status_connected, 06.09.2021)
• Eiger 3970 (Status_connected, 12.08.2021)
• Grand Pic de Rochebrunn 3325 (Status_connected, 31.07.2021)
• Le Rateau Est 3809 (Status_connected, 29.07.2021)
• Ledenik pod Skuto (Matjaž, 25.07.2021)
• Carè Alto 3463 (Status_connected, 12.07.2021)
• Kanin - Krnica (France, 27.06.2021)
• Sudlich Pfandlscharte (Aleš_S, 27.06.2021)
• Kloben (Aleš_S, 26.06.2021)
• Kanin (France, 26.06.2021)
• kolnbrein (Matjaž, 22.06.2021)
• Na Žlebeh - Kanin (Johnny.S, 20.06.2021)
• Rossschartenkopf (France, 18.06.2021)
• Lopa (Matjaž_Duh, 19.06.2021)
• Opravičilo! (Swiss, 20.06.2021)
• Dom Petra Skalarja 2287nmv (Swiss, 19.06.2021)
• Schwarzhorn (Damjan_S., 19.06.2021)
• Koelnbrein (France, 16.06.2021)
• Kolenbrein (Aleš_S, 15.06.2021)
• Savinjsko sedlo (Matjaž, 14.06.2021)
• Olympus 2917 (Status_connected, 14.06.2021)
• Križ (Aleš_S, 09.06.2021)
• Kotovo sedlo (Matjaž, 08.06.2021)
• Mlinarsko sedlo (Vital, 05.06.2021)
• Luknja (Matjaž, 05.06.2021)
• Koča Rdeče Gore (Status_connected, 04.06.2021)
• Bovški Gamsovec (Tine_Čopič, 03.06.2021)

Zadnjih 20 prispevkov

Zadnje sneženje do zahodnih Dolomitov ni seglo. Koliko je snega, je razvidno iz fotk. Te so s tridnevnega pedaliranja in pohajkovanja po NP Puez-Odle in Catinaccio.
Veljalo je načelo: Obrni se proti soncu in temne sence boš pustil za sabo.

V petek se je iz Diavolezze 2973 na Palu podalo 7 navez. Vzpon je olajšala gaz, ki je vijugala med široko zevajočimi razpokami po zares izdatni pošiljki
novega snega. Nad 3200, na ledenikih mu sonce ne pride več do živega. Zapadel je ob brezvetrju, tako da tudi na vršnem grebenu ni ledeno.
V soboto se je iz koče Boval 2495, večina zagnala na Morteratsch, sestopila pa v dolino Roseg do Pontresine. Tudi tu so razmere izvrstne. Koče so odprte do 20/10.
Morda kdo odpre sezono smučanja v globokem snegu na Paluju.

Dvodnevna tura z izhodiščem v Stubaitalu 1600 poteka preko Sulzenau hütte 2190 in Z grebena (Lübecker weg) na Wilder Freiger. V Müller hütte 3143
je prespalo 9 planincev, ki so se naslednje jutro podali po V grebenu na Sonklarspitze.
Bilo je res toplo. Sneg se je omehčal že po deveti.
Spust preko Signalgipfel 3392 po SV grebenu na Seescharte 2762 in mimo Grünausee 2330 do izhodišča je razgleden, raznolik in kljub dolžini poti hitro mine.

S Casere 1600 je po Valle del Vento z MTB možno priti prav do Lenkjoechlhuette 2590. Od tod poteka normalka preko Untere Roetspitze 3290 in S grebena do glavnega vrha.
V preteklih dneh je zapadlo nekaj 10 cm snega. Na S vesinah se je ta nad 2800 obdržal. Razmere na grebenu so zelo dobre.

Koča Mitteleggi je bila polna. Krenilo se je ob svitanju. Žled je popuščal kmalu po sončnem vzhodu.
Zastoji na ključnih mestih so bili v mejah sprejemljivega, kar je omogočilo vzpon na vrh v dobrih petih urah. Približno enako časa je trajal spust čez južni greben na Monsjoch.
Snežne razmere tam zgoraj so letos res vrhunske.

Col d’Izoard 2361 je cilj številnih kolesarjev in izletnikov. Nam je služil kot izhodišče za planinarjenje na Grand Pic de Rochebrunn.
Kljub soboti gneče tam zgoraj ni bilo prav nobene. Snega tudi ne. In dolgčasa tudi ne.
Sneg ni vse!

Start je na 1639, blizu vasi Venosc. Od refuge de la Selle 2673, preko breche du Rateau 3235 in do vrha je bilo ob ugodnih razmerah potrebno slabih 5 ur. Danes je bilo na vrhu 6 navez, v glavnem vodniških. Zelo lepa in popularna tura v NP Les Ecrins.

Pri planšarskem jezeru zjutraj ni bilo gneče tako,da preglavic z parkiranjem nisem imel.Naprej se odpeljem z kolesom in ga prislonim na koncu gozdička,potem počasi odkorakam čez Slovensko na jutranjo kavico v kranjsko kočo.Potem pa do snega le še osvežujoč sprehod.Ledenik pod Skuto je lepo zalit,v zgornjem delu je nekaj kamenja,ki pa ni moteč.Cca 200 višincev je uživaškega smučanja,če ti ni dovolj 1x,greš pa lahko ponoviti večkrat.
Kjer je volja,tam je pot in ne boste verjeli v domačih hribih prideš 25.7. do snega,ki pa bo vztrajal letos še dolgo

Start je na 1250, koča na 2469. Najbolje je iti gor po grebenu Boccheta del Cannone, dol pa čez Sella di Niscli. Danes so bile na vrhu 3 vodniške naveze, ena lokalna in ena Slovenska. Snega na ledeniku je veliko, razmere na grebenu OK.

Včerajšnje smučanje na Kaninu naju je tako navdušilo, da sva bila danes ob deveti uri zopet na žičnici. Tokrat sva s Škrbine odsmučala preko Prevale v Krnico. Pripeljala sva se vse do 1650 metrov višine. Za razliko od smučišča je bilo pod Prevalo potrebno malo bolj paziti na kamenje na snegu. Vmes sva presmučala tudi ozek strm žleb, kjer je bilo komaj še dovolj snega. Tega sva nazaj grede raje obšla peš po že kopni poti. Po okrepčilu v kiosku ob žičnici sva šla še enkrat na Škrbino ter naredila še nekaj zavojev do žičnice - ta je baje tokrat vozila zadnji dan - kdaj jo bodo ponovno zagnali pa nisva uspela zvedeti. Uživala sva Darja in France.

Začetek vzpona iz parkirišča pri Glocknerhausu ni obetal zveznega vzpona po snegu. Vendar se je kasneje izkazal za skoraj zveznega. Le enkrat je bilo treba nesti smuči za 20 višinski metrov. Na dveh mestih pa se je dalo travnate prekinitve prečiti kar na smučeh. Dopoldne se je pooblačilo. Ko sva prišla na vrh pa se je začelo jasniti. Spielman naju tudi iz bližine ni prepričal. Je pa imel kar precej peš obiskovalcev. Prišla sva skoraj na škrbino. Ker sva pustila cepine in dereze v avtu sva se ustavila 10 metrov pod njo. Smučanje je bilo spet uživaško. Pravo poletno smučanje, ki sva ga zaključila v kratkih rokavih z zavojem ob avtu. Bil je res lep konec tedna. Še nevihta je prišla, ko sva že spala v koči. Juhuhu! Mare in Aleš

Spletne kamere okrog Grossglocknerja kažejo še veliko snega, vendar ga vročina tudi hitro pobira. Še najbolj zasnežen je Kloben. Zato začneva turo na parkirišču Fuscher Törl. Kot ponavadi je najzahtevnejši del prečka iz sedla v dolino pod Brennkoglom. Slediva domorodskemu paru, ki breskrbno preči trde snežne jezike. Midva greva malo previdneje. Po prečenju na smučeh, sledi lep vzpon po že zmehčanem snegu na vrh Klobna. Na vrhu naju dohiti še ena smučarka, ki nadaljuje nekam v smeri Spielmana. Na vrhu je lepo in toplo. Odsmučava direktno na sever. Smučanje je super, zmehčane ponvice ne motijo. Na koncu je treba prečiti kakšen kopen jezik. Pod sedelce odštanfava kar na smučeh. Snežni jeziki so sedaj zmehčani in lažje prehodni kot zjutraj. Na parkirišču si privoščiva pijačo iz lastnih zalog. Odpeljeva se še do Pasterze, da pogledava ali je smiselen vzpon proti Spielmanu. Spielman je precej gol. Dolinica proti škrbini med Spelmanom in Racherinom pa še lepo zasnežena in tako je cilj za naslednji dan določen.

Za praznični konec tedna še vozi žičnica na Kanin. Ko sva bila malo pred deveto tam ni bilo nobene gneče. Sploh bi danes lahko turne smučarje na Kaninu preštel na prste ene roke. Mimo vozeči avtomobili so imeli na strehah večinoma čolne - videti je bilo, kot da bi se pričenjal vesoljni potop. Pri zgornji postaji žičnice sva stopila na smuči, odšla do Škrbine in odsmučala preko Prevale do pod Gilbertija. Sneg je bil lepo predelan in smučanje eno samo veselje. Vrnila sva se na Škrbino ter smučala na našo stran do konca snega na višini točno 2000 metrov. Ker sva imela do zadnje vožnje žičnice ob treh še dovolj časa sva šla še enkrat na Škrbino in naredila še par zavojev do žičnice, ki naju je pripeljala v vroče poletje. Uživala sva Darja in France.

No tudi naša okrnjena ekipa se je znašla na jezu Kolnbreinsperre.Smuči še vedno nataknješ pri avtu,vendar pa je treba 2x za kratki čas tudi sneti.Tudi ostali turno smučarski cilji nad jezom so še zelo užitnega videza.Ankogel,Schwartzhoren....Mi smo iz sedla odsmučali po trdi podlagi,malce so bili za mene moteči mali žlebovi,nižje,ko je odjenjalo pa saj veste, ena sama uživancija poznega junijskega datuma.
Uživali,poglavar bande Čeha,glavni nosač smuči in hidracijskih napitkov Jure,ter dopisnik Matjaž

Še zadnjič v tej sezoni. Na Žlebeh že vse zeleno. Po dobre pol urce na 1650 m nmv na smučke. Gilberti je še zaprt, tudi gondole na italijanski strani še niso pognali. Sneg je lepo predelan, ponvice pa ravno prav odjenjane. Od Prevale naprej malo topleje, ampak vse še lepo zalito do vrha Sedla (2300 m). Spust je bil odličen, smuka prava uživancija. V dolini pa termometer kaže +30 C, no pa hladno pivo pomaga, da junak ne omaga :)

Šla sva pogledat snežne razmere ob grossglocknerski cesti. Snega je večinoma še veliko. Parkirala sva na parkirišču pri žičnici proti Scharecku, ki so ga baje šele pred nekaj dnevi splužili, da so omogočili postavljanje lesene umetniške kreacije, katere pomena še nisva uspela razvozlati. Pri avtu sva stopila na smuči ter se napotila severno po dolinici in navzgor po zasneženih prehodih do vrhnjega pobočja ter po njem na vrh Rossschartenkopfa, imenovanega včasih tudi Rossschartenkogel. Smučala sva v smeri pristopa. Po krajšem počitku sva se odločila, da izkoristiva priložnost in greva še na Schareck. Nanj sva se vzpela pretežno v smeri smučišča. Smučanje naravnost navzdol je bilo nato eno samo veselje. Kljub popoldanski uri je bil sneg le toliko omehčan, da ponvice niso prav nič motile. Bil je res lep dan, ki kar kliče po ponovitvi.

Živjo. Lepa, prelepa junijska smuka se je obetala, zato sem se v zgodnjih jutranjih urah z gondolo odpeljal na smučišče Kanin ter se vzpel do Sedla. Smučal sem do Prevale, se nato vzpel na vrh grape nad zgornjo postajo vlečnice pod Lopo od tam pa odsmučal po čudovitih terenih proti prelazu V Žlebeh. Zvezna smuka vse do cca 1800m, nato sem šel levo mimo kapelice proti koči Gilberti. Sledil je spust v dolino pod Prevalo in potem dolg in vroč vzpon nazaj na Sedlo. S Sedla sem opazoval entuziasta, ki je smučal od Doma Petra Skalarja (ter kasneje prebral, da je to bil "Swiss"). Začetni načrt, da bi šel še do Prestreljenikovega okna sem opustil, ker je bilo ob 12h že konkretno vroče. Sledilo je še par voženj z vlečnico Podi, kjer je bila zaključna zabava ob koncu sezone in potem smučanje proti Bovcu. Zvezna smuka do spodnje postaje vlečnice Skripi (cca 1800m) nato pa peš do gondolske postaje C. Res čudovit turno smučarski dan za zaključek letošnje sezone.
Sneg je v celoti predelan in je lepo držal tudi po 12h, so pa "ponvice", ki niso bile pomrznjene, saj ponoči ni bil minus. Snega je še vedno dovolj za Kaninske turne smuke nad 2000m, sploh na italijanski strani, kjer je še vse zalito pod Vršiči, Oknom in Konjskimi policami - seveda, če se bo to tudi uradno smelo... Lp, Matjaž.

Pozdravljeni!
Se opravičujem! Primerila se mi je napaka. Namreč: navedel sem nepravi podatek za NMV Doma Petra Skalarja. Pravilno je 2260nmv. Pa tudi še nekaj slovničnih napak na začetku zapisa je bilo. Trudim se, da napišem pravilno pa se mi zgodi, da še vedno kaj spregledam. Enako je tudi pri GPS sledeh.
LP! Swiss in srečno v Gorah

Pozdravljeni!
V prejšnjih časih je bila češnja na torti za konec sezone Grossvenediger ( 3666nmv ). Ker pa so moji prijatelji že pred časom odnehali, sam ne upam, sem izbral bolj lahko in bližnjo turo. Na dvoru vstopim v gondolo že med prvimi. Še prej me je na blagajni čakalo presenečenje, podarili so mi bom za golaž, ki sem ga kasneje vnovčil na plaži smučišča Sončnega Kanina. Pohvalno,ne vede za konec moje sezone turnega smučanja. Pse zaprežem takoj pri izstopu iz zg. postaje pogledam proti Prestreljeniškem okno, tam se že vzpenjajo turaši. Tudi jaz se odločim in furam v tej smeri. Na sredini krnice pa izprežem in odsmučam v V.Graben. Predhodno sem ugotovil, da bi bila tura na Dom Petra Skalarja bolj primerna in res je bila. Nekje na sredini V.Grabna spet zaprežem in se polagoma dvigujem pa pobočjih proti Domu. Seveda izbiram zvezne predele s snegom. Do Doma sem prifural brez problema. Dom je seveda zaprt pa tudi Bivak v bližini. So pa razgledi vse naokrog izjemni. Večkrat sem se tu na kaninskih podih udeleževal memoriala. Po sproščanju pred Domom , pa nazaj v dolino. Sneg je bil izjemen za smučarijo samo kaj ker je bilo hitro konec v V.Grabnu. Tu zaprežem in se zlagoma dvigujem po njem in med ostanki kulis snemanja filma pred meseci, nazaj na Pode. Tu izprežem in si privoščim zastonjski golaž, poleg tega pa je tu še zabava, ki so jo organizirali lastniki smučišča tudi za konec smučarske sezone. Tako smo vsi skupaj uživali na soncu. Lepo.
Toliko! LP Swiss in srečno v gorah

Če je v dolini napovednih celo do 34 stopinj, se je najbolje it hladit na sneg. Zgodaj se zapeljemo do parkirišča pri koči Kölnbreinstüberl. Po cesti, ki je sicer prevozna s kolesom že vsaj do odcepa za dolino Kleinelendtal, se odpravimo peš. Dostop nam popestri preskakovanje potokov, ki se preko ceste zlivajo v akumulacijsko jezero. Na smuči dokončno stopimo takoj, ko preko mostu prečkamo potok Kleinelendbach (prej zaredi prekinitev niti ni smiselno), in se poženemo v breg. Za vzpon na vrh izberemo desno, bolj strmo varianto. Itak, če sta Petr in Jure spredaj. Mestoma zdrsuje, tu in tam naletimo na ledeno zaplato, zato z Alenom brez obotavljanja vpreževa srenače. Na enem prehodu smo pri vzponu morali sneti smuči. Zadnje, najbolj strme metre pa premagamo s smučmi na ramenih. Na vrhu dobimo simpatično družbo dveh brhkih deklet. Spust opravimo v smeri vzpona. Zgornja strma flanka se je malo plazila, nižje pa je bil sneg precej ponvast ali žlebast, a ga je sonce toliko omehčalo, da je bila smuka povsem prijetna. Najboljša smučarija pa je bila po najbolj strmih odsekih. Spodaj smo se izognili grapi, v kateri je že nekaj kamenja in smo raje ubrali široko strmino levo ob njej in jo razglasili za desert ture. Po desni strani potoka smo z dvema snemanja prismučali do ceste.