Razmere v gorah

RSS podatki

Prispevki zadnjega meseca: (33)

• Lepa špica (Čeha, 13.02.2026)
• Dovška Baba (Gabro, 13.02.2026)
• Lepi Vršič (Ales_S, 08.02.2026)
• Nad Pecolom (Čeha, 08.02.2026)
• krvavec,velika planina (Matjaž, 08.02.2026)
• Debeli vrh (Jure_Munda, 08.02.2026)
• Hoher Bösring 2324 (Status_connected, 08.02.2026)
• Dovška Baba (Gabro, 08.02.2026)
• Španov vrh (Jure_Munda, 07.02.2026)
• Astental (Vanja_Starčević, 31.01.2026)
• Begunjščica -centralna grapa (Vital, 01.02.2026)
• MITTAGSKOFEL 2251 m (FurlanI, 31.01.2026)
• mrežce (Jure_Munda, 01.02.2026)
• Perkova kočica na Legarju (Jurij_Šoba, 30.01.2026)
• Stari Vrh (Matjaž, 29.01.2026)
• Poden - Bodental (Dare_A, 27.01.2026)
• Kržišče (Čeha, 27.01.2026)
• Zelenica (Matjaž, 27.01.2026)
• Triangel (Jure_Munda, 26.01.2026)
• Zvoh (Matjaž, 26.01.2026)
• Adjara Amigos para siempre (Status_connected, 24.01.2026)
• Aiguille du Midi -Vallee Blanche - (Lidija_Honzak, 21.01.2026)
• Adjara (Status_connected, 23.01.2026)
• Visočica (Vanja_Starčević, 18.01.2026)
• Adjara (Status_connected, 22.01.2026)
• Bjelašnica (Vanja_Starčević, 17.01.2026)
• Treskavica (Vanja_Starčević, 16.01.2026)
• extremno (Status_connected, 21.01.2026)
• krvavec (Matjaž, 20.01.2026)
• Adjara (Status_connected, 19.01.2026)
• Adjara (Status_connected, 19.01.2026)
• Stari Vrh (Matjaž, 18.01.2026)

Zadnjih 20 prispevkov

Petek 13.je očitno lari fari,saj naju je z Petrom nagradil z krasno turo. Seveda je k temu veliko pripomoglo lepo vreme in dobre razmere.Od parkirišča pri Gamsu,se podava z mednarodno udeležbo,po lepi špuri proti vrhu. V dveh urah sva v mirnem,sončnem dnevu na karnijskem razgledniku.Mnogi obiščejo sosednji Kovk.Po delno razdrtem terenu,iskaje sledi predhodnikov se prebijeva na cilj.

Ponovno na Babo. Od nedelje pa do danes cca 400 metrov ceste več kopne. Če bo šlo v tem tempu... Sicer pa, hoja nič posebnega, vrhnja flanka zjutraj kar trdo, ledeno ne. Na vrhu z domačinom iz Dovjega malo poklepetava, da bo:"Glih prou odjenou". In je. Super smuka, škoda ker si en dva tri pri stanu. Ponovim vajo še enkrat. Lepa res, pa še vreme se je naredu, da se mi je samo smejalo. Po cesti dol, pa niti ne preveč rodeo, se kr lepo izide, če se potrudiš. Skratka, če niste prezahtevni, priporočam. Lep pozdrav, Samo

V Ukvah nas preseneti nova mitnica - 5 evrov, ki jih z veseljem damo, saj je cesta kopna, parkirišča pa lepo splužena. Mimo zasedenih spodnjih parkirišč pogumno zavijemo navzgor, kjer je še dosti prostora. Vzpon začnemo v zelo toplem soncu, ki dobro ojuži sneg. Ko pridemo iz gozda sonce zakrijejo oblaki in postane bolj prijetno za vzpon. Pobočje je seveda že popolnoma zvoženo. Proti vrhu je že skoraj pršič. Na vrhu se moramo obleči, a ni mraz. Smučarji so povsod, še največ na Kovku, pa tudi Konjščica ni osamljena. Kljub zvoženemu pobočju je smučanje kar v redu, skozi gozd je zvožena že prava smučarska proga, spodaj pa je prijetno mehko smučišče. Veselo smo zavijali Jana, Mojca, Mare, Dare in Aleš. Juhuhu!

Prvotni načrt 10.spominskega turnega smuka ,v spomin na Mirana Martinjaka je bil Lepa špica,a nas je opis M&M na Snežaku odvrnil.Zato je padla ideja,da se zapeljemo proti Neveji in jo mahnemo proti planini Pecol,pol pa že vidimo naprej.Kar 20 prijateljev, članov AO Mengeš je obujalo spomine ne tragično preminulega Mirana.Vzpon po ozki poledenelih gazi ceste, poleg grozno prodirajoče skorje,je zbujal strah za povratek.A na dan kulture nas je imel tudi Bog rad.Ravno ko pridemo na planino,za nami prihrumi ratrak in nam pripravi udoben sestop. Vremena Kranjcem se zjasnijo že Na Žlebeh, a ko pridemo na plano,sonce pridobiva na moči.Pršič postaja vse težji,iz sten se posipajo plaziči.Zaradi varnosti odnehamo nekje na dobrih 2000 metrih.V dolgih zavojih vsak po svoje odvijugamo proti Pecolu.Tam se dobimo.Sledi le še 6 km spust po cesti,ki je bila polna obiskovalcev.Na parkirišču se deloma rehidriramo,potem pa proti domu.

Včeraj popoldanski Krvavec, danes pa Velika Planina. Snežne razmere pa od pršiča do skorice, ki srednje težkega smučarja drži ali pa tudi ne. Po smučarskih pistah pa po naravnem snegu prav fletno, brez ledenih dodatkov. Tudi na Planini danes kot vedno lepo. Skorja je zjutraj smučarja držala, čez preostanek dneva proti popoldnevu pa je bilo zaradi prediranja že potrebno malce previdnosti. Snega za dušo in smuči je tudi na Planini dovolj,od danes ali včeraj pa je tudi na Planini možna alpska smuka.
lpm

Iz še ne zasedenega prkirišča jo ubereva proti Blejski koči, a pot zapuščava in nadaljujeva po zgornji gozdni cesti. Drsiva poleg smučine, saj korak sneg drži. Čeprav sonce že riše sence, ostaja sneg nedotaknjen zaradi njegove toplote. Zavijeva v breg sledeč staro smučino, ki je delno zasuta s snegom. Premagujeva strme odseke, utirava pot po izravnavah. Kmalu postanejo smuči težke. Na kože se nama lepi sneg. Povrhnjica se je ojužila. Navkljub dodatnemu tovoru prištorkljava na greben. Malo se zamegli, a se ne hudujeva, saj postane malček hladneje. Na vrhu nisva prva. Dva mladeniča sta prišla iz Rudnega polja. Kmalu se vrh napolni s prijetno druščino mladih turašev iz AO Kamnik in Kranj.
Nisva pričakovala takega pršiča. Navdušeni vriski in ponosen pogled na podpise v snegu. Kar je lepega pač plačaš. Nekako je pač potrebno premagati strmine skozi gozd med ne prav redko redkimi smrekami. Na cesto vstopiva ob jutranji smučini. Ponovno se srečamo z znanci iz vrha. Cesta še vedno ponuja lepo drsenje. Ker pa ne zdrživa na njej se spustiva skozi gozd in doseževa spodnjo gozdno cesto, ki je nesplužena.
Parkirišče je polno, srečevanje na cesti do Mrzlega studenca rahlo kaotično, saj so obiskovalci zaparkirali vsa izogibališča. "Pri lovcu" na Zatrniku se je vedno prijetno ustaviti. Tretjič se srečava z druščino iz vrha.
Razmere v vrhnjem delu so bile odlične. Za povratek priporočam dvig na Mrežce in od tam v dolino.


Se veselila podarjenega dne: Robi in Jure

Foto: Robi

Pod 1600 je bilo včeraj +. Naredila se je skorja. Okoli 2100 je bilo vse strmo splazeno ne glede na stran neba. (Ledena podlaga). Novozapadli sneg se hitro poseda. Na severnih pobočjih nad 1700 ga je današnje lepo vreme lepo osušilo. Smuka ostaja prijetna.

Moja prva😐.Tud približno nisem vedel, kje se začne sneg, zato parkiram kar pri elektrarni in direkt v gozd. Po dobre pol ure hoje se začne sprva skromno, a kaj kmalu kar konkretno kazati belina. Ko se priključim cesti, je snega dovolj. Do vrha nato brez posebnosti, špura po cesti ne ena ampak logično nekaj njih. Od Rožce naprej pa ena in glej presenečenje, niti ne izgleda preveč zvoženo. Dva smučarja se ravno vrneta z vrha, par srednjih let. Ata pove, da je flanka čista poezija in gre še enkrat. Fino, fino, vse bolje. Spodaj trda podlaga, povrhu malo poprha, za občutek čiste beline. Spust res lep, drži lepo gor. V drugo že precej bolj južno vse skupaj, a vseeno čiso dobro. Odločim se, da grem do konca po cesti, kljub temu, da imam avto v podnu, da vsaj vidim do kam pridem. Jah, tam do razcepa (ne vem kje, poznavalci boste že vedeli, na drevesu je več smerokazev). Od tam sem hodil še slabo uro do avta. Nič hudega, lep dan.

Nevarnost plazov v višavah je botrovala odločitvi. Na Planini pod Golico stopiva na smuči ob skromni snežni prevleki. Pomrznjena je in predirajoča. Pri Gornji postaji sedežnice se naužujeva se razgledov in željno pogledujeva proti karavanških strminami, ki bele vabijo. A jih je bolje za sedaj pustiti nedotaknjene.
Smučanje: smuči pobira kot v tirnice. Če sem dovolj hiter, celo naredim nekaj zavojev ne da bi se udrlo. Nižje je sneg prijaznejši ker se je ojužil.
Pa kljub vsemu je bilo lepo, kljub kratkosti in okoliščinam.

V Sadnighausu in okoliških vrhovih je 28. 1. do 1. 2. potekal Škola turnog skijanja Hrvatskog planinarskog saveza. Opravili smo ture na Hilmsberg, Goerlitztoerl, Stellkopf in Kluidhoeche. V sredo in četrtek je snežilo, v petek se je čez dan razjasnilo, do konca tedna je potem bilo sončno. Snega je pod 2400 m premalo za brezskrbno smuko, potrebna je pazljiva izbira smeri, pogosti so kontakti s kamni, ki jih je prekivalo le nekaj cm snega. Plazovna situacija je bila nevgodna, izbirali smo minimalne naklonine, zaradi globlje nestabilne plasti so ’vuf’ zvoki bili slišni nekajkrat vsak dan. Fotografij žal nimam, ker nisem nesel fotoaparat, mobitel ne uporabljam za fotografiranje, tečajniki so si fotografije menjavali po Whats’up, kar ne uporabljam.

Po informacijah ( Žiga, Primož) naj bi bile razmere v grapi OK. Zato sva jo z Juretom mahnila v to smer. Peš je potrebno nositi do prve izravnave , nato se da lepo vzpenjati s smučmi. Sveda,če ne pustiš pse v garaži. Plazje in grapa sta lepo zaliti. Megla se je navrhu razkadila, ampak sonca ni bilo, nekakšna poloblačnost.
Smuka dobra, sploh po plazju , v spdnjem delu je pa najbolje odsmučati po oskrbovalni cesti.

Sedlo 2040m
Zbor zjutraj ob 5 uri v Šempetru pri Gorici. Zasedba sedmih članov. Smer Karnijske Alpe, Mittagskofel. Ker je Plockenpass ponovno zaprt odpeljemo daljši ovinek do Pontebe, čez prelaz Nassfeld v Avstrijo in dalje v Lesno dolino (Lesachtal), mimo zaselka Oberring ter kmalu za tem odcep levo v dolino čez potok in v hrib do izhodišča Niedergail. Kombi pustimo pri prenočišču Gailerhof, na višini 1100m, kjer je očiščen sneg in dovolj prostora za parkiranje par avtomobilov. Ugotovimo, da smo prvi po sredinem sneženju, saj je okoliški teren nedotaknjen. Startamo ob 8 uri. Mladina prevzame vodstvo v gaženju novozapadlega snega, v spodnjem delu je višina novozapadlega snega cca 20 cm v zgornjem delu tudi 30cm. Dan sončen, brez oblačka in vetra. Sledimo poti proti Alplhutte Niedergail, ter se v gornjem delu odcepimo desno proti vrhu Mittagskofel. Zaradi velike količine novozapadlega snega v zgornjem delu z vzpenjanjem zaključimo po 4. urah, na sedlu pod vrhom, na višini 2040 m. Zgornji strmejši in izpostavljen del pustimo za prihodnjič. Sledi enkraten spust po nedotaknjenem pršiču nazaj v dolino do poti, ter po poti nazaj do izhodišča. Turo z navdušenjem zaključimo ob 13:30 uri.
Lp

Bilo je veliko variant, a Petrov zapis na Snežaku, je odločil.
Bila sva zgodnja na parkirišču pri Zajavorški planini. Utrjena špura je nakazovala bogat obisk minulih dni. Sprva udobna, z se je nad kočo prelevila v naluknjano, da je občasno kravžljala živce. Na vršnjem delu pa je uspešno premagovala breg prepredeneg z premnogimi smučinami. Nizdol pa sprva rodeo med že malce poledenelimi smuškimi sledmi.Toda v gozdu je bilo gornje "vijuganje" pozabljeno v presenetljivi količini pršiča. Tik nad gornjo cesto bi naju razveselil kakšen centimeter snega več (recimo le pol metra).
Bilo je lepo. Na Mrežce pa le, ko zopet zapade konkretno, da kolena ne bodo bolela ob udarjanju na spodnje smučine.
Vseeno lep dan.
Tasko in Jure

Cilj včerajšnjega pohoda na smučeh in krpljah iz doline Bele je bila Perkova kočica. Stoji na sedlu pod Pavličevimi stenami, ki ga domačini imenujejo Legar, in je na slovenski strani le kakšnih 15 m od državne meje z Avstrijo. Naprej od cestnega odcepa Legar/Lesnikovo sedlo je bila hoja naporna, ker sva si z Jožo utirala pot po vse globljem snegu. Na Legarju se je palica udrla za pol metra vse do tal. Do kočice sva hodila v megli, ob odhodu pa se je razkrajala in vidljivost je bila vse boljša, le visoke planine so se dolgo časa skrivale. Na delih ceste brez kolesnic se je dalo vijugati, v spodnjem delu poti pa sem si med njimi večkrat pomagal s pluženjem.

Iz parkirišča pri grapi danes zopet do startne hišice FIS na Starem vrhu. Snega na vrhu počasi zmanjkuje in če se mraz ne vrne, ga bo v parih dneh pobralo. No danes in pa tudi jutri (je) bo šlo še brez škode na smučeh. Po praznem smučišču pa sem danes kakor po spomladanskem srencu vijugal vse do piva v varni hiši Grapa.
lpm

Za torek je bilo napovedano lepo vreme. Zato ga z Maretom izkoristiva za turni smuk. Tokrat se odpraviva preko Ljubelja na avstrijsko stran Karavank v Poden (Bodental). Tam naju pričaka prava zimska pravljica. Smuči si nadeneva ob avtu in po lepi "špuri" greva na Kosmatico. Z vrha pa po odličnem snegu in skozi gozd ter nato po lepo zvoženi cesti prismučava do avta. Nepričakovano lep dan in lepa smuka. Uživala Mare in Dare

Včeraj mi je prijatelj rekel,da je že na Jezercih 30 cm novega snega,ki pa se je sesedel,malo ga je pa sonce pojedli.Kljub temu ga je dovolj za brezskrbno smuko dovolj.Odločim se za Kržišče oz.Pokovše.Po pripovedovanju drugih,ki so prišli iz Zvona,je tam že vse zrito.Tu je bilo pa še obilo nezvoženega. 10 cm na trdi podlagi je zadostovalo za večkratno ponavljanje.Eni tudi 5x.Dober trening za lepljenje psov.Sam sem po treh ponovitvah imel napolnjeno dušo, želodec pa ne.Zato domov za šporget in pripravim dobro kosilo.

Po Zelenici sem se danes poleg mnogih turnih uživačev podil tudi jaz. Opisu predhodnika ni kaj dodati. Jaz sem za razliko smuči nataknil pri avtu in zagrizel po ledeni podlagi tistih nekaj višincev, Po parih minutah pazljivosti pa je snega že dovolj za hojo.Prijatelj, ki sem ga srečal med potjo je prismučal od ožine ki nastane v osrednji grapi in po pripovedi so razmere uredu.Tudi videne smučine so uživaške za pogled. Iz Triangla od koder sem smučal sam, pa so bile razmere po levi in desni varianti top.Od doma na Zelenici do dol sem pa jaz skoraj do bivše spodnje postaje sedežnice prismučal in pridrajsal brez posledic na smučeh. Pod kočo na Vrtači sem se držal desne strani in pod ostenji Begunjske Vrtače po plazu našel brezkrbne prehode. Zadnjih morda 30.m do avta, se pa res ne da brez prask.
lpm

Sledenje padavin, kje je snežilo in koliko je zapadlo, .... Preganjajoča želja, da sneg zasuje melišča, skale in podobne sovražnike smuči.
Odločitev je padla včeraj zvečer. Nekolikanj je k temu botrovala tudi že lani izrečena obljuba Andreju, katerega želja je bila, da ga nekoč pripeljem na njegovo prvo turno smuko. Prvič seveda. Danes sva našla čas, čeprav skopo odmerjen med dnevnimi obveznostmi.
Ljubelj. Včerajšnji sneg ga ni pobelili. Vstopni del smučišča zahteva iskanje trdnih korakov, da bi noga ne zdrsnila na ledu. Kmalu je snega dovolj, čeprav le nekaj centimetrov, da zadrsava s smučmi navkreber. Vezje kot sva, več je novine. Melišča Begunjščice so vabila lepo zalita. Ni bilo časa za vzpon nanje. Žal. Smučišče Triangla je bilo presenetljivo malo povoženo, vzpenjajoča smučina pa odlična. Ura je bila neizprosna. Še do tiste smreke jo potegniva. In ko sva do nje: pa še za naslednji Okljuk je časa.
Čeprav se je zameglilio, veselo reževa smučino po zapršenem bregu. Po prehodu mimo nekdanje gornje postaje, prečiva komaj pokrito ruševje do nezvoženega jezika. Pršič je bil uležan, a predirajoč. Nudil je odlične zavoje po še nepopisanih jezikih. Hvala Bogu je bila vse bolj tanka snežna odeja zmrznjena, da mama je bila dovoljena smuka brez bolečin za smuči. Ubrala sva jo po sankaški progi. Da je bila to smuka, je težko trditi. Nekje na polovici le te, je spusta na smučeh konec.
Kratko poslastico sva užila Andrej in Jure.

Pisati o turno smučarskih razmerah iz naših smučišč vem da ni smiselno niti upravičeno do pravih turnih pohodov, pa vendar morda komu vseeno pride prav tudi tak kvazi zapis. Če ne drugega se moram malce pobahat, da je moja maskota Micky že prav prepoznaven daleč naokoli.Lansko leto me je na njegov račun na Kolnbreinu ogovoril avstrijski turaš in pohvalil TKGora, danes pa so me trije fantje sigurno že peti ali šesti po vrsti na Krvavcu vprašali, saj si ti Matjaž ane, prepoznali smo te po tvoji maskoti. Hahaha
No razmere danes super. Zopet vse diši po pravi zimi. Nov sneg, izven urejenih prog pršič, na momente je današnje popoldan zmotila le megla proti vrhu. Na smučeh se da iz Jezerc čez Kriško pl od avta do avta. Smučali so tudi iz vrha Kriške pl.( Pokovše)